Na ministrstvu za delo so zato pripravili ukrepe za poenotenje dela centrov za socialno delo na področju rejništva.

Smernice na področju rejništva, ki prinašajo nekatere izboljšave, so namenjene predvsem delavcem na centrih za socialno delo "od tega, kako se izbira kandidate, ki stopajo v sistem rejništva, kako pripraviti otroka na prihod v družino, kako se dela tako z matično kot z biološko družino, tudi kako zaključiti rejništvo v končni fazi", je povedala Ana Vodičar, direktorica direktorata za družino.

V Sloveniji v rejniških družinah živi okoli 1.100 otrok, njihove potrebe bodo odslej še bolj upoštevane, "da ima otrok v družini priložnost in prednost spoznati od delitve nalog, odnosov v družini", kot pravi Patricija Čular, sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

V pripravi osnutek o izvajanju rejniške dejavnosti
Želijo tudi, da bi rejniki imeli več moči pri sami vzgoji otrok. "Gre za situacijo, ko mora rejnik za vsako malenkost dobiti soglasje staršev oziroma skrbnika, če ima otrok skrbnika, zdaj bi radi, da bi rejnik imel nekoliko bolj proste roke pri opravljanju vsakodnevnih nalog z otrokom," pojasnjuje Vodičarjeva.

Najpogostejši vzroki, da gre otrok v rejništvo, pa so različne vrste zasvojenosti staršev. "Najpogosteje gre za alkohol, na drugem mestu pa je vedno večje število staršev, ki so zasvojeni z drogo," pravi Marta Tomec s Centra za socialno delo Domžale.

Na ministrstvu za delo imajo pripravljen tudi osnutek novele zakona o izvajanju rejniške dejavnosti, ki ga bodo javnosti predstavili še pred poletjem.