"

Novomeščani so na zadnjih lokalnih volitvah 2014 za župana prvič izvolili Gregorja Macedonija, ki je kandidiral kot kandidat skupine volivcev. Njegova lista je bila tretja najuspešnejša na volitvah v občinski svet. Svoj prvi mandat ocenjuje kot uspešen. "Uspešno smo realizirali glavnino predvolilnega programa, pa tudi nekatere dodatne projekte. Lotili smo se vseh prioritetnih področij, nekaj posameznih projektov pa s časovno dinamiko zaostaja od optimalnih želja. Predvsem sem vesel, da smo uresničili glavne točke predvolilnega programa: uredili smo vodovodni sistem oz. zagotovili kakovostno pitno vodo, začeli smo aktivno pridobivati evropska in državna sredstva, občinsko upravo smo uredili v do občanov prijaznejši servis. Novo mesto je danes samozavestnejše in lahko z optimizmom zre v prihodnost," svoj prvi županski mandat opisuje novomeški župan, ki se bo na novembrskih volitvah spet potegoval za vodenje edine mestne občine v jugovzhodni Sloveniji.

Pravite, da je zdaj Novo mesto samozavestnejše. Kje vi vidite to samozavest? Ali jo gre pripisati tudi dobremu gospodarskemu položaju v mestu, ki je glede na druge dele vzhodne Slovenije, kamor spada Novo mesto (kohezijska regija Vzhodna Slovenija), precej boljši?

Novo mesto je ena najuspešnejših občin in tudi jugovzhodna Slovenija spada med najrazvitejše regije. Res, po tem v vzhodni kohezijski regiji izstopamo. Samozavest Novega mesta gradimo na bogati zgodovini in širini uspehov, ki niso samo gospodarski. Leta 2015 smo praznovali 650. obletnico ustanovitve Novega mesta, kar je bila priložnost, da smo pogledali in izpostavili uspešne in izstopajoče zgodbe zgodovine in sedanjosti. Lani smo praznovali Jantarno leto, s čimer smo se še dodatno uvrstili na evropski zemljevid kulturne in arheološke dediščine. Letos praznujemo Štukljevo leto, v okviru katerega bomo 12. novembra zaznamovali 120. obletnico rojstva največjega slovenskega olimpionika Leona Štuklja.

Ali Novo mesto zaradi ugodnega ozračja postaja zanimivo tudi za ekonomske migracije? Ali se mesto že številčno širi, tudi zaradi potreb lokalnega gospodarstva?
Novo mesto ima trend rasti prebivalstva. Vendar moramo biti realni, da slovenska demografija ni ravno optimistična. Konjunktura in uspešnost gospodarstva je zadnje leto v Novo mesto pripeljala več sto novih delavcev. Pretežno so to priseljenci iz BiH-a. Gre za razmeroma dobro kvalificiran kader, ki ni zaposlen samo v Revozu, temveč tudi v drugih podjetjih v Novem mestu in okolici.

Kaj pa ekonomske migracije iz drugih slovenskih krajev?
Dnevnih migracij je veliko. Novo mesto ima nekaj več kot 23.000 delovnih mest. 12.000 jih zasedajo novomeški občani, preostanek pa pomenijo dnevne migracije v našo mestno občino. Te migracije so tako iz Bele krajine in s Kočevskega kot tudi iz Zasavja in Posavja. V novomeška podjetja pa se vozijo tudi delavci iz Primorske.

Tudi zaradi številnih migracij je Novo mesto prometno precej obremenjeno, ne nazadnje skozenj potekajo tudi tranzitne poti proti drugim delom Slovenije. Prometna gneča po mestu ni neobičajna.
Novo mesto je prometno križišče in središče. Gradnja regionalnih cestnih povezav zaostaja za 20 let in Novo mesto je bilo premalo zahtevno do države, zato moramo v prihodnjih letih ta zaostanek nadomestiti. Prvi premik se bo zgodil z gradnjo nove avtocestne povezave na vzhodnem delu mesta. To je prva trasa tretje razvojne osi, z mostom čez Krko v Ločni. Vlada je lani odobrila in umestila v svoje načrte tudi projekt gradnje zahodne obvoznice z mostom v Srebrničah. Obe trasi sta del državnega prostorskega načrta trase tretje razvojne osi.

Koliko časa bo potekala njuna gradnja oz. kdaj bo po vaših predvidevanjih Novo mesto dobilo obe obvoznici?
Vzhodna trasa se bo po zagotovilih Darsa, ki je investitor, začela graditi prihodnje leto. Prvih 5,4 kilometra do Revoza naj bi bilo zgrajeno v letu 2021 oz. 2022. Z zamikom pol leta ali eno leto pa bi bila lahko v gradnji tudi zahodna trasa. Vzhodna trasa se bo priključila na avtocesto Ljubljana–Zagreb na sedanjem vzhodnem novomeškem priključku, zahodna trasa pa na zahodnem novomeškem priključku. Obe pa se stikata na Pogancih in bosta vodili proti Beli krajini skozi načrtovani predor pod Gorjanci.

Ta trenutek največji gradbeni projekt, ki se ga je lotila novomeška občina, pa je prenova glavnega mestnega trga?
Največji gradbeni projekt so hidravlične izboljšave vodovodnega sistema osrednje Dolenjske. Gre za skupni projekt petih dolenjskih občin. V prvi fazi smo z uvedbo ultrafiltracije na obeh glavnih vodnih virih zagotovili kakovostno pitno vodo. Trenutno poteka gradnja tranzitnega vodovodnega sistema in glavnine vodohranov, ki bodo omogočili zanesljivejšo vodovodno oskrbo osrednje Dolenjske. Drugi največji gradbeni projekt, ki je seveda najbolj viden, pa je prenova Glavnega trga.

Pri prenovi Glavnega trga je bilo veliko očitkov, da je zaradi obsežne prenove začel zamirati, da so ga začeli zapuščati še zadnji trgovci v osrednjem delu mesta in da ga bo težko spet oživiti.
Nihče mi še ni predstavil predloga, kako bi prenovil Glavni trg brez gradbenih del. Če hočemo prenoviti mestno središče, je treba izvesti zahtevna gradbena dela. Na površinah, ki so predmet prenove, je v tem času omejen dostop. Skupaj z vsemi poslovnimi subjekti se trudimo, da bo vpliv gradbenih del čim manjši.

Kakšne načrte imate z Glavnim trgom? Kakšna je vaša vizija, kako bo ta del mesta videti, denimo, čez pet let?
Želimo si, da bi poslovni subjekti v tem videli svojo priložnost. Občina ne more biti nosilec poslovnih dejavnosti. Zato verjamemo, da bodo znali poslovne prostore v pritličju najbolje izkoristiti lastniki oz. poslovneži. Občina si v zadnjih mesecih veliko prizadeva za obnovo več stavb na Glavnem trgu, v katerih bomo zagotovili stanovanja mladim družinam. V mestnem jedru, kjer so spomeniško zaščitene zgradbe, kjer ekonomika prenove zgradb ni ustrezna, je občina tista, ki lahko, tudi s pomočjo evropskih sredstev, zagotovi kakovostna stanovanja in s tem oživlja mestno jedro.

Največji gradbeni projekt, prenova vodovodnega sistema, je bil v preteklih mesecih deležen precej kritik iz vrst opozicije v mestnem svetu. Očitali so vam izgubo evropskih sredstev, namesto cevi francoskega proizvajalca, kot je bilo predvideno, naj bi bile vgrajene cenejše ruske cevi. Prišlo naj bi celo do kriminalističnih preiskav in številnih tožb. Novomeška občina naj bi izgubila eno izmed tožb na prvi stopnji.
Gre za velik projekt, kjer se pojavljajo določeni interesi. Očitajo nam, da je prišlo do razlike v vgrajenih ceveh. Nihče pa ne zna pojasniti, kako se lahko v slovenskem javnem naročanju določi konkretne produkte konkretnega izvajalca. To bi bilo brez dvoma nezakonito, zato je očitek nenavaden. V številnih slovenskih gradbenih projektih očitno, podobno, kot v primeru žilnih opornic v zdravstvu, nekateri dobavitelji izkoriščajo javna kohezijska sredstva in na neprimeren način prihajajo do neupravičenih zaslužkov. Mi smo se temu uprli in iz tega izhajajo določeni postopki, ki potekajo. Verjamem, da se bomo znali upreti izsiljevalskim težnjam posameznikov in skupin, ki bi se rade napajale iz javnih sredstev.

Kaj pa je s tožbami proti občini?
Obstajajo tožbe, recimo za izgubljen dobiček enega od možnih dobaviteljev cevi, ki se na neki čuden način kot edini ponudnik pojavlja v vseh kohezijskih projektih in je projektiran v vseh razpisnih dokumentacijah številnih vodovodnih sistemov v Sloveniji. Ta dobavitelj oz. njegovi produkti pa uradno niso nikjer predmet ponudbe gradbenega izvajalca. Zanimivo, od kod trditev, da so bili v razpisu projektirani njegovi proizvodi in da je izgubil dobiček.

Eden glavnih opozicijskih očitkov je tudi propad projekta gradnje obrata za mehansko in biološko obdelavo odpadkov Cerod 2, zaradi katerega naj bi bilo izgubljenih več kot 20 milijonov evropskih sredstev. Tožbe proti novomeški občini naj bi vložile nekatere posavske občine, kot tudi nekateri izvajalci del.
Projekt Cerod 2 ni propadel, vsaj jaz tega ne znam opredeliti s tem izrazom. Projekt je bil ob mojem prevzemu občine v fazi izvedbe. Prišlo je do tega, da ni bilo pridobljeno uporabno in okoljevarstveno dovoljenje. S tem ni bil izpolnjen pogoj po pogodbi za sofinanciranje iz evropskih sredstev. Preostalo je le še deset mesecev in izvajalec ni želel jamčiti izvedbe v tem času. Zato bi lahko prišlo do bankrota novomeške občine in tudi drugih občin iz naše regije, ki so sodelovale v projektu. Vseh 15 občin soinvestitork je zato ustavilo projekt, vreden 30 milijonov evrov. Zdaj načrtujemo, da bomo iste cilje dosegli s šestmilijonsko naložbo. Zato se sprašujemo, zakaj je sploh bila načrtovana tako draga naložba. Smo se pa zavedali, da bo prišlo do odškodninskih zahtevkov in tožb. Nekateri sodni postopki že potekajo. Težko je bilo takrat sprejeti takšno odločitev, vendar smo rešili občinske finance in naredili pravo odločitev.

Kaj se dogaja z Narodnim domom. Občina je pred časom izselila vse umetnike in druge ustvarjalce, ki so si tam našli prostor?
Šlo je za nekaj ustvarjalcev, ki so si tam pred leti uredili svoje prostore brez pravne osnove. Želeli smo pristopiti k celoviti prenovi propadajoče institucije novomeške kulture, zato smo jih pozvali, naj zapustijo prostore. Ker se to ni zgodilo, smo izvedli pravne postopke, ki so zdaj že končani. Narodni dom je tako pred prvo fazo prenove, zamenjavo strehe.

Ali ste jim namenili kakšen nadomestni prostor?
Ti ustvarjalci so enakovredni stotinam društev in drugim samostojnim ustvarjalcem, ki delujejo v naši občini, in lahko kandidirajo za sredstva in prostore na javnih razpisih.

Svoje prostore pa je moralo zapustiti tudi društvo Lokal Patriot
Pred kratkim je bil poslovilni koncert na dozdajšnji lokaciji. Občina že šest, sedem let zagotavlja denar za najemnino za njihov klubski prostor, ki ga ta zasebni zavod ima oz. so ga imeli v najemu. Občina na tem področju nima lastnih prostorov, zato je zagotavljala najemnino. Mogoče je, da bo občina zagotovila lastne prostore, ki bi bili na voljo tej vrsti kulturne produkcije, kot jo izvaja zavod Lokal Patriot.

Pohvalili ste se, da dobro črpate evropska sredstva. Kateri so najvidnejši novomeški projekti, v katerih je vključeno tudi sofinanciranje EU-ja.
V pregledu tega mandata smo prišli do številke nekaj nad 55 milijonov evrov pridobljenih evropskih, državnih in drugih sofinancerskih sredstev. Nekaj sredstev iz teh projektov je že počrpanih. Najbolj ponosni smo na izvedeno celovito energetsko sanacijo večine občinskih javnih zgradb, saj smo bili prvi v Sloveniji s tako obsežno realizacijo. V projekt, ki je bil izveden v javno-zasebnem partnerstvu, je bilo vključeno 27 objektov. Največji projekt, kot rečeno, so hidravlične izboljšave vodovodnega sistema, potem je projekt Glavnega trga, projekt gradnje novega vrtca, ki smo ga že končali ... S sofinanciranjem je bilo zgrajene tudi nekaj športne infrastrukture. Na tem področju je največji projekt gradnja olimpijskega vadbenega centra v Češči vasi. Gre za pokritje nekdanjega velodroma, ki je bil odprtega tipa. Z ureditvijo tega objekta bomo dobili nacionalni atletski in kolesarski vadbeni center, edini v Sloveniji. Gre za prvo atletsko dvorano s krožno stezo pri nas.

Pred evropskim prvenstvom v košarki, ki ga je leta 2013 gostila Slovenija, je Novo mesto nameravalo graditi novo športno dvorano za dvoranske športe. Ideja je ostala le na papirju. Ali je gradnja te dvorane v vaših načrtih za prihodnost?
Dvorana je bila zastavljena v vrednosti dvajset milijonov. Novo mesto v tem trenutku ni sposobno zgraditi te dvorane.

Slovenija privablja vedno več tujih turistov, vendar vsaj po odzivih v tujih medijih pri tem prednjači zahodna Slovenija (Bled, Ljubljana, Postojnska jama ...). Jugovzhodna Slovenija je precej zapostavljena.
Novo mesto in širša regija imata na področju turizma zagotovo večji potencial, kot je trenutno realiziran. Našo turistično strategijo imamo zastavljeno šele dve leti in smo na začetku, če seveda izvzamemo največjega turističnega ponudnika, Terme Krka z zdraviliškim turizmom. Razvoj smo zastavili na dveh oseh. Ena temelji na današnjem Novem mestu, in to je industrijski turizem. Vemo, da veliko krajev po svetu (npr. v Nemčiji) svojo turistično vizijo gradi na industrijskem turizmu. Svetovno znani in izstopajoči smo na področju arheologije. Tukaj v bližini največjega arheološkega najdišča (Kapiteljske njive, op. p.) načrtujemo tematski park, ki bi privabljal predvsem tujce in vse tiste, ki potujejo mimo našega mesta proti morju oz. v smeri jugovzhod. Druga turistična os pa je vezana na našo reko Krko in športni turizem. Reka Krka je največji "že zgrajeni" športnoinfrastrukturni projekt, ki ga ima Novo mesto. Ob tej osi je tudi nov olimpijski vadbeni center v Češči vasi. V nadaljevanju to os peljemo vse do Otočca. Računamo predvsem na individualne goste. Verjamemo, da obstajajo določeni tipi turistov, denimo triatlonski navdušenci in vsi drugi, ki bi jih lahko pritegnili v naše kraje. Vse skupaj bi povezali v zgodbo, ki jo imamo okoli našega vinorodnega območja, cvička in kulinarike ter Gorjancev kot izjemnega naravnega rezervata, ki ga imamo v naši občini.

Veliko stavite na industrijski turizem. Kako ste si ga zamislili?
Vsak, ki si je ogledal proizvodnjo v Krki in Revozu, ve, zakaj je bil na obhodu uro ali dve ter kaj je videl. Verjamem, da je to lahko zanimivo za marsikoga. Poznamo izjemne nemške turistične kraje, ki so vezani zgolj na industrijo. Denimo Wolfsburg ali BMW-jev "Vierzylinder" v Münchnu. Novo mesto ima vse te potenciale. Navsezadnje lahko pritegne na desettisoče lastnikov ali uporabnikov prikolic in avtodomov Adrie Mobil, da enkrat v njihovi življenjski dobi obiščejo "rojstno mesto". Vse to lahko damo pod kapo industrijskega turizma.

V novomeški občini in okolici so tudi številna romska naselja z neurejeno infrastrukturo. Država je šele lani prisluhnila vašim opozorilom, da je odgovorna za reševanje vprašanj, povezanih z Romi, in je namenila nekaj denarja za urejanje največjega romskega naselja Žabjak.
Lotili smo bolj celovitega urejanja prostorske problematike romskih naselij. V novomeški občini je največje nezakonito naselje v Sloveniji. Z državo smo sklenili sporazum, da bomo sodelovali pri reševanju te problematike, in na občini smo svoj del že naredili. Sprejeli smo prostorski akt. Zdaj pripravljamo projektno dokumentacijo za izvedbo, ki jo bo financirala država, tako državno cesto mimo naselja Žabjak kot drugo osnovno infrastrukturo. Pri tem izhajamo iz tega, da bomo tudi Romom zagotavljali komunalno infrastrukturo na enak način, kot jo zagotavljamo vsakemu občanu. S tem verjamem, da hkrati zagotavljamo pravico romskim otrokom do normalnega življenjskega okolja. Del socialnih transferjev je namenjen tudi temu, da Romi zagotavijo osnovne razmere za svoje otroke, in ta del se mora nameniti temu namenu.

Ali ima občina sicer organizirane kakšne posebne programe, namenjene Romom?
Prek razpisov in civilne družbe vsako popoldne organiziramo programe učne pomoči za osnovnošolske otroke, s katerimi jim pomagamo, da laže obiskujejo in bolje sledijo v šoli.

Slovenski Amnesty International je ravno prejšnji teden opozoril, da denimo na novomeški osnovni šoli Bršljin, ki jo najbolj številno obiskujejo novomeški romski otroci, le odstotek romskih šolarjev konča devetletko.
To je res in država si zatiska oči, saj noče spremljati statistike niti tedaj, ko gre za ukrepe pozitivne diskriminacije. V tem mandatu smo državo večkrat pozvali, da je 99 odstotkov Romov brezposelnih ter da jih le odstotek konča osnovno šolo. Država bi morala izvajati posebne ukrepe na teh dveh področjih. Dejansko pa si zatiskajo oči, saj pravijo, da ne smemo spremljati statistike na narodnostni osnovi.

Kaj pričakujete od nove vlade. Vodi jo nekdanji župan občine, ki sicer ni tako pomembno regijsko in gospodarsko središče kot Novo mesto, vendar je po številu prebivalcev podobna (novomeška občina ima po zadnjih podatkih SURS-a 36.533 prebivalcev, kamniška pa 29.487)?
Zelo pozitivno bom presenečen, če posameznik in nekaj članov vlade res lahko spremenijo smer; Slovenija je namreč zelo centralistično zastavljena. Vemo, da se v Sloveniji od vseh pobranih davkov le desetina vrne na lokalno raven. To nas uvršča v združbo pretežno nerazvitih države. Bolj razvite države dajejo več na decentralizacijo in imajo na več ravneh razvito lokalno samoupravo. Zato mislim, da je to velik izziv za predsednika vlade Marjana Šarca, glede na to, da prihaja iz županskih vrst. Gre za izziv, da se splošni trend državne uprave, ki se upira decentralizaciji, obrne v drugo smer.

Nobeni vladi še ni uspelo izvesti projekta ustanovitve regij, Slovenija pa je razdrobljena kar na 212 občin.
Občine so se ustanavljale v državnem zboru in tudi regije se bodo morale ustanavljati v državnem zboru. Regije so naslednja razvojna priložnost Slovenije. Tudi manjše občine so bile odgovor na razvojne težave manjših krajev. To nalogo so manjše občine dobro opravile. Toda ko pridemo do širših razvojnih projektov, virtualne razvojne regije ne zadoščajo. Potrebujemo pravnoformalne oblike regijskega organiziranja. Verjamem, da bo državi težko prepustiti del nalog in jih prepustiti občinam in regijam. Regije so res potrebne v številnih pogledih. Sam se pogosto ukvarjam z izzivi, kjer je država preveč oddaljena, da bi se za nas zavzela v Bruslju; sami pa smo kot občina premajhni, da bi bili sogovornik Evropski komisiji. Navsezadnje pogosto slišimo, da imamo Evropo regij.