V okviru konference Slovenija 2030 je na Brdu pri Kranju predsednik Borut Pahor razpravljal z župani slovenskih občin, ki so ga opozorili na številne težave, s katerimi se srečujejo. Ob ugotovitvi, da je potrebnega več dialoga med občinami in državo, je Pahor napovedal, da se namerava o tem pogovoriti tudi s premierjem Mirom Cerarjem.

Glavna težava lokalne samouprave tiči v logiki vodenja države, saj bo ta učinkovita le, če bo slovenska družba decentralizirana, je pojasnil mariborski župan Andrej Fištravec. Novomeški župan Gregor Macedoni je prav tako poudaril, da je Slovenija zelo centralizirana. Lokalne skupnosti so po Macedonijevih besedah zelo pomembne za razvoj gospodarstva in s tem ustvarjanje delovnih mest. Občine so prešibke in ne morejo nastopati proti Bruslju, zato potrebujemo v Sloveniji pokrajine, je dodal.

Macedoni je še dejal, da je za ustanovitev pokrajin potreben pogum, na pokrajine pa je hkrati treba prenesti tudi finančne vire. Na Pahorjevo vprašanje, zakaj se župani na Dolenjskem med seboj bolj ne povezujejo in tako neformalno oblikujejo regije kar sami "od spodaj navzgor", je Macedoni odvrnil, da lahko to vzame kot izziv, da pa bo zelo težko to narediti na takšen način. Če bo ukrepala država, lahko to hitreje storimo, je dodal.

Predsednika Združenja občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije, Robert Smrdelj in Ivan Žagar, pa sta današnjo razpravo ocenila za zanimivo. "Gre pa za politično vprašanje, ali je vladajoča stran pripravljena iti v decentralizacijo," je dejal Žagar. Smrdelj pa je dodal, da so župani glede ustanavljanja pokrajin dokaj enotni, politika pa bi morala zdaj narediti korak naprej.

Manjše občine bi se morale združevati
Županja občine Črna na Koroškem Romana Lesjak je prepričana, da je razvoj lokalne samouprave odvisen tudi od politične volje posameznih občin v različnih regijah. Majhne občine bi lahko že zdaj delovale za združevanje in bi bile tako strokovno močnejše in učinkovitejše, je opozorila in dodala, da bi občine morale dejavneje sodelovati z drugimi ustanovami, kot so nevladne organizacije, saj je pred njimi veliko nalog, ki jih same zaradi majhnosti ne zmorejo.

Med občinami obstajajo velike razlike v številu prebivalstva, pred njimi pa so enake naloge, ki jih zato nekatere občine ne morejo izvajati, je menil brežiški župan Ivan Molan. Regionalizacija mora vzpostaviti vmesno postajo med državo in občinami, je dodal.

Strategije oblikovanja regij bo po mnenju župana občine Miklavž na Dravskem polju Leopolda Kremžarja konec takoj, ko se bodo začeli pogovarjati o številu pokrajin in njihovih sedežih. Po njegovih besedah bi morali določiti, kaj občine počnejo samostojno in katere pristojnosti države in občin se prenesejo na raven regij.

Težave s financami
Župan Pivke Robert Smrdelj je predlagal, da bi poiskali vmesne rešitve, kot je ustanovitev zvez občin na ravni razvojnih regij. Naloge upravnih enot bi bilo smotrno prenesti na občine, je nadaljeval župan Šentjurja Marko Diacij in izpostavil tudi, da občine od države prejemajo vsako leto manj denarja. Finančni viri lokalnih oblasti morajo biti v razmerju z nalogami, torej je dilema, ali prilagoditi obseg obveznosti finančnim virom ali obratno, je predlagal Diacij.

Mariborski župan Fištravec je opozoril, da občine že zdaj denar za izvajanje zakonsko določenih nalog jemljejo iz lastnih prihodkov. Če se bo takšen trend financiranja nadaljeval še leto ali dve, bodo občine razpadle, s tem pa bo razpadla tudi Slovenija, je menil.

"Občine ne smemo biti in nismo breme ter strošek, ampak smo priložnost države - tudi vlade - za rast, razvoj in uspehe celotne države," je poudarila tudi županja občine Trbovlje Jasna Gabrič.

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je županom obljubil, da sprejme nase nalogo, da se glede operativnih programov še enkrat pogleda, ali se da še kaj storiti, saj so župani opozarjali, da so v novi evropski perspektivi občine praktično izločene iz dostopanja do evropskih sredstev.