V združenjih opozarjajo, da bi po zakonu o financiranju občin povprečnina dejansko morala znašati 652,6 evra. Neupoštevanje sistemskega zakona je tudi glavni razlog za zahtevo po odstopu finančnega ministra. Na vladi jih je sprejel državni sekretar v kabinetu premierja Tadej Slapnik.

Kot smo že poročali, ostajajo sredstva, ki jih ureja 21. člen Zakona o financiranju občin, znižana veliko bolj, kot bi želeli v združenjih občin. Omenjeni zakon o izvrševanju proračuna je namreč povprečnino za prihodnji dve leti določil pri 522 evrih na prebivalca, čemur občine odločno nasprotujejo. Po njihovem mnenju je 536 evrov najnižji predlog, ki bi ga še sprejeli in ki bi še omogočal vzdržno financiranje občin.

Ohranitev približno enake ravni financiranja kot letos lahko zagotovi le povprečnina v višini vsaj 536 evrov, je opozoril predsednik Skupnosti občin Slovenije Ivan Žagar. Glede zniževanja stroškov ni bilo veliko doseženo, finančne obveznosti pa bodo pri plačah zaradi sprostitve napredovanj v javnem sektorju večje tudi za občine, je izpostavil v izjavi po predaji podpisov.

Občine v finančnih težavah
V zadnjih letih, ko se je znižala povprečnina, so se občine znašle v izjemno težkem položaju. "Upam, da je tudi ta seznam podpisov zelo jasen signal vladi, da pomembno premisli, kako naprej, in da še v letošnjem oz. naslednjem letu popravi povprečnino, da bodo lahko občine kolikor toliko normalno delovale," je poudaril Žagar.

Če vlada za stisko občin ne bo pokazala posluha, jim preostanejo po besedah Žagarja še pravni postopki. Spomnil je, da so že v boju za letošnjo povprečnino morali poseči tako po tožbi, kot po ustavni presoji.

Izjave z zahtevo po odstopu Mramorja niso podpisali župani čisto vseh občin, ki jih je v Sloveniji 212. Po Žagarjevih besedah je bilo občin, ki so odklonile podpis izjave, zelo malo, kakšnih deset. Dejstvo pa je, da niso vse občine v enakem finančnem položaju, je sklenil.

O povprečnini se ne bi smeli pogajati
Ob zahtevi za Mramorjev odstop so podali tudi predlog, da vlada v najkrajšem možnem času sprejme novelo zakona o izvrševanju proračuna za prihodnji dve leti, ki bo z ustreznimi prerazporeditvami znotraj državnega proračuna zagotovila dodatna sredstva.

Spomnimo, da je predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel pred časom dejal, da se o povprečnini ne bi smeli pogajati, saj bi morala biti njena višina posledica natančno določenih meril. Računsko sodišče je zelo kritično do izračunavanja povprečnine, vsakoletna pogajanja, po njihovem mnenju vsekakor niso primeren sistemski ukrep za zagotovitev primernega financiranja slovenske lokalne samouprave.

Ustavna presoja financiranja
Septembra sta Združenje občin Slovenije in Skupnost občin Slovenije na ljubljansko okrožno sodišče vložili tožbo za izpolnitev pogodbenih obveznosti iz dogovora o višini povprečnine za leto 2015, saj je bila povprečnina znižana, čeprav vlada svoje obljube o znižanju stroškov občin ni v celoti izpolnila. Združenje mestnih občin je medtem zaprosilo ustavno sodišče za presojo predpisov o delovanju in financiranju občin.