Kot je razvidno iz podatkov o izplačilu dodatkov za stalno pripravljenost, o katerih občine poročajo v informacijski sistem za posredovanje in analizo podatkov o plačah v javnem sektorju (ISPAP), so lani v prvih 11 mesecih leta izplačali 240.891 evrov dodatkov za stalno pripravljenost. Leta 2014 so dodatki znašali nekaj več kot 269.000 evrov, v letih 2011, 2012 in 2013 je ta znesek presegel 280.000 evrov, leta 2010 pa je bilo dodatkov več kot 307.000 evrov, so navedli na ministrstvu za javno upravo.

Ob tem so pojasnili, da podatke o izplačilih različnih dodatkov objavljajo, ker menijo, da bodo s tem prispevali h kritičnemu premisleku organov, ali so dodatki utemeljeno dodeljeni.

Inšpektorat ne more nadzirati vsega
Inšpektorat za javni sektor, ki je nedavno objavil zapisnike nadzorov v zvezi z dodatki za stalno pripravljenost na nekaterih fakultetah, po navedbah ministrstva s šestimi inšpektorji, ki delajo na tem področju, ne more opraviti nadzorov v vseh organih javnega sektorja. To po mnenju ministrstva tudi ne bi bilo racionalno.

Zato na ministrstvu pričakujejo, da bodo ob objavljenih inšpekcijskih zapisnikih in ugotovljenih nepravilnostih ter številnih javno objavljenih podatkih "nadzorni organi v lokalnih skupnostih, zavodih in drugje sami opravili nalogo, za katero so pristojni, ter terjali pojasnila od delodajalcev, ki so morebiti sporni dodatek neposredno dodelili in tudi zagotovili, da bodo morebitne nepravilnosti odpravljene".

"Bomo pa skupaj z inšpektoratom za javni sektor ocenili, v kakšnem obsegu je možno še okrepiti sistemski nadzor v zvezi z izplačilom dodatkov," so napovedali na ministrstvu.

Dodatne pravne norme
Po njihovem mnenju bo treba obseg dodatkov in pogoje za njihovo dodeljevanje ustrezneje urediti tudi v aktih, ki so podlaga za njihovo izplačevanje. Dodatki so urejeni v kolektivnih pogodbah in zakonodaji, zato je ta vsebina predmet usklajevanj in pogajanj s sindikati, so pojasnili.

Kot so napovedali na ministrstvu, si bo vlada v pogajanjih s sindikati javnega sektorja tudi v prihodnosti prizadevala ustrezneje urediti plačni sistem, "kar pomeni po eni strani odpraviti anomalije v osnovnih plačah, po drugi strani pa ustrezneje urediti tudi dodeljevanje nekaterih dodatkov in plačila delovne uspešnosti". Pri slednjem je po njihovem mnenju nujno uvesti določene razumne omejitve.