"Fakultete hitro najdejo različne bližnjice pri izplačevanju prejemkov," opozarja predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel.

Tako je Računsko sodišče že leta 2012 v reviziji Fakultete za strojništvo ugotovilo, da si je tedanji dekan dr. Jožef Duhovnik izplačal za 4.938 evrov previsoko plačo, a kljub pozivom za vračilo denarja ni vrnil.

Namesto dekanske profesorska plača z dodatki
Državni revizorji so pri pregledu pogodb ugotovili, da sta dekana vsaj dveh fakultet namesto pogodbe o zaposlitvi na delovno mesto dekana sklenila pogodbo za delovno mesto visokošolskega učitelja, zato jima poleg osnovne plače izplačujejo še položajni dodatek. Poleg slabih petih tisočakov previsokega izplačila na strojni fakulteti je 1.246 evrov preveč dobil še dekan Fakultete za šport. "Kaznivo dejanje ima kar nekaj parametrov in lahko bi to bilo. Gre za nezakonito izplačilo, in zato zahtevamo povrnitev," je za oddajo Tarča povedal predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel.

Duhovnik: Nove zaposlitve bi bile še dražje

Nekdanji dekan strojne fakultete prof. dr. Jože Duhovnik pojasnjuje, da uradnega poziva za vračilo ni dobil ne s strani Univerze in ne s strani novega dekana fakultete dr. Braneta Široka. "Vseskozi sem opravljal redno pedagoško dejavnost in sem dodatek prejel le za opravljanje dela funkcije dekana," pojasnjuje Duhovnik in pravi, da bi v primeru popolne ločitve profesorskega in dekanskega dela morali zaposliti nove profesorje, kar bi po njegovi oceni državni proračun stalo več kot 1,4 milijona evrov letno. Prepričan je, da je treba to zgodbo ločiti od dodatkov za stalno pripravljenost, ki so po njegovem mnenju večinoma izplačani na družboslovnih fakultetah in so, kot pravi "neprimerni za akademsko okolje." Tudi na Fakulteti za strojništvo so delali bolonjsko prenovo in preverjanje pri nemški agenciji za kakovost. "Vse to smo opravili brez posebnih nagrad," zaključuje Duhovnik.

Univerza zavrača zahteve Računskega sodišča

Vse od izdane revizije se fakultete vračilu upirajo, pri čemer imajo po besedah Vesela tudi podporo Univerze v Ljubljani. V odgovoru na revizijo je rektor dr. Ivan Svetlik Računskemu sodišču posredoval pravno utemeljitev, da plača dekana ni bila izplačana nezakonito in da takšni dodatki dekanom pripadajo. "V nasprotnem primeru bi prišli do absurdnega položaja, da bi bili do položajnega dodatka upravičeni predstojniki kateder, ne pa dekan," je zapisal dr. Ivan Svetlik.

"Bitko z Univerzo nameravamo dobiti"
"Že kar nekaj časa bijemo bitko z Univerzo v Ljubljani. Nameravamo jo dobiti," ob tem napovedujejo na Računskem sodišču, ki opozarja, da še vedno ni pojasnjeno, kako so lahko profesorji ob rednem delu opravili še toliko dodatnega posla prek avtorskih in podjemnih pogodb. "Ne nazadnje se pojavi vprašanje, kakšni so realni standardi za pedagoško dejavnost." Po podatkih Ekonomske fakultete, ki so razvidni iz odločbe informacijske pooblaščenke, je dekanja dr. Metka Tekavčič v zadnjih desetih letih poleg rednega dela sklenila 360 dodatnih pogodb ali povprečno tri mesečno, dr. Janez Prašnikar 341 in dr. Maks Tajnikar 309. Pri tem javnosti nikakor ne želijo razkriti, kaj so za ta javni denar v resnici storili.

Dodatne pogodbe za redno dejavnost
"V veliki večini primerov gre za izvajanje redne dejavnosti, ki jo fakulteta mora izvajati," je prepričana informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, ki je z odločbo naložila Ekonomski fakulteti, naj podatke posreduje časopisni hiši Delo, ki jih je zahtevala. Vendar ekonomska fakulteta izpodbija odločbo na upravnem sodišču, saj meni, da takšni podatki o javni porabi denarja niso javni podatek.

Več v Dnevniku in v oddaji Tarča