V skladu z zakonom o fiskalnem pravilu mora Slovenija svoje finance strukturno uravnotežiti, tako da dolgoročno poraba ne bo presegla proračunskih prilivov, kar naj bi Slovenija dosegla predvidoma leta 2020.

Vlada je tako že sprejela izhodišča za pripravo proračuna in zgornjo mejo odhodkov določila pri 9,272 milijarde evrov. Prihodnja proračuna namreč ne bosta več usmerjena izrazito investicijsko, kot je bil letošnji, saj je bil usmerjen v upravičevanje stroškov financiranja s sredstvi EU-ja iz finančnega obdobja 2007-2013, ki se letos zaključuje.

Sindikati in občine proti vladi
Pred dokončno potrditvijo osnutka proračuna, ki ga mora vlada v DZ poslati najpozneje do 1. oktobra, bodo sledila usklajevanja s proračunskimi porabniki. Pri čemer bodo najbolj izstopala pogajanja med vlado in sindikati javnega sektorja, ki imajo popolnoma nasprotna pričakovanja.

Sindikati namreč pričakujejo sprostitev trenutno veljavnih varčevalnih ukrepov, vlada pa si nekatere želi podaljšati in maso za plače javnih uslužbencev omejiti za 310 milijonov evrov.

Nezadovoljni so tudi v občinah, zlasti zaradi višine povprečnine. Letošnjo, ki je bila sredi leta znižana na 519 evrov, nameravajo poslati v ustavno presojo, v prihodnjem letu pa si župani želijo 671 evrov povprečnine. Pogajanja naj bi se začela že prihodnji teden.

Rezultat obdavčitve študentskega dela
Sicer pa bo v prihodnjem letu potreben nižji transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno, zlasti zaradi višje zaposlenosti in uvedbe plačevanja prispevkov na študentsko delo. Po drugi strani pa se bo zaradi napredovanj v javnem sektorju tudi zvišala masa sredstev za plače in prispevke.