Grega Repovž.

Društvo novinarjev Slovenije zato pristojne institucije, predvsem ministrstvo za kulturo, poziva, da naj "ne sodelujejo več v tem blefu" in naj ukrepajo v skladu z zakonom o medijih, ki, po Repovževem mnenju, ob upoštevanju 58. člena Zakona o medijih prodajo Večera lahko označi za nično.

"Medij razen svojega ugleda nima ničesar"
Grega Repovž, predsednik Društva novinarjev Slovenije, opozarja na posledice tovrstnega ravnanja v medijskem prostoru, saj "nedogovorno ravnanje uprav Dela in Večera" vodi v uničevanje ugleda medija. "Obe medijski hiši imata samo ugled in nič drugega," meni Repovž.

Tudi Sandra Bašić Hrvatin, medijska strokovnjakinja, opozarja na uničevanje medijev in meni, da je treba vse krivce, ki so družbo pripeljali v ta položaj, javno razkriti. "Živimo v družbi, kjer institucije ne opravljajo svojega dela," je dejala Bašić Hrvatinova in izpostavila, da ministrstvo za kulturo ne sledi zakonu, ki je v veljavi, neodgovorni pa so tudi lastniki, ki jim je malo mar za zaposlene in mnenje bralcev.

Ministrstvo naj najde in razkrije resničnega kupca
Ministrstvo za kulturo mora vlogo, ki jo ima na medijskem področju, vzeti resno in naj se "neha sprenevedati, da se politika na medijskem področju dogaja sama od sebe". "Imajo vse vzvode moči, da to preprečijo," je poudarila. Vzvodi so zapisani v zakonu in Bašič Hrvatinova pričakuje, da bo ministrstvo zahtevalo, da se jasno pokaže, kdo stoji za nakupom. "Mi smo država, v kateri pomembne medije kupujejo neznana podjetja z neznanimi lastniki brez kapitala in znanja upravljanja z medijev," je dodala.

Svoje morajo storiti tudi novinarji
Bašičevo posebej skrbi, da novinarji sami ne povzdignejo glasu in se ne uprejo ravnanju lastnikov ter dovolijo, da se jih "poniža v materialno sredstvo predsednikov uprav in lastnikov, ki jih lahko mirne duše menjavajo od enega do drugega lastnika, ne da bi o novinarjih razmišljali kot o ključnih ustvarjalcih tistega, kar sami imenujejo za svojo lastnino".

"Nikoli ne smemo pozabiti, da medij sam po sebi ne pomeni nič," meni Bašič Hrvatinova in novinarje spominja, da je pomembna vsebina medija, to pa ustvarjajo novinarji. Prodaja Večera je neodgovorna prodaja in ni v interesu javnosti, je na osnovno nalogo novinarstva, da poročajo v interesu javnosti, novinarje spomnila Bašič Hrvatinova.

Stavka novinarjev?
Če torej ministrstvo za kulturo ob prodaji Večera ne bo storilo, kar bi moralo, morajo nastopiti novinarji. "Če že toliko poročate o stavkah, ne vidim nobenega razloga, da tudi sami ne uporabite tega sredstva," je novinarje nagovorila Bašič Hrvatinova.

Majhno podjetje kupec velikega Večera
Znano je, da je družba Delo, 79,24 odstotni lastnik Večera, v skladu z odločbo Urada za varstvo konkurence, ki je ugotovil presežno tržno koncentracijo, prodala svoj delež majhnemu podjetuju 3Lan iz Murske Sobote. Varuh konkurence je namreč mnenja, da bi koncentracija teh dveh družb (Delo in Večer) omejevala učinkovito konkurenco na trgu založništva in izdajanja dnevnih publikacij kakor tudi na trgu oglasnega prostora v Sloveniji.

Kupec Večera je podjetje z štirimi zaposlenimi in 440 tisoč evri letnega dobička. Pogodba je sklenjena pod odložilnimi pogoji, zdaj morata soglasje dati še Urad za varstvo konkurence in ministrstvo za kulturo. Na razpis za prodajo se je sprava prijavilo devet interesentov, a nihče ni oddal ponudbe. Aktiv novinarjev Večera prodajo zavrača, saj sumi, da gre za navideznega kupca, in napoveduje ukrepanje pri pristojnih institucijah.