V predlogu novele zakona o jamstveni shemi je namreč vlada predvidela, da se lahko banke, ki sodelujejo v jamstveni shemi, kljub prepovedi kreditiranja in podaljševanja posojil za menedžerske odkupe izjemoma in ob soglasju nadzornega sveta odločijo za izdajo oziroma podaljšanje kredita, če bi se s tem preprečila znatna škoda banki. A matični odbor državnega zbora za finance je nato to izjemo na predlog SDS-a iz osnutka zakona črtal.

Poslanci bodo predlog novele zakona obravnavali na torkovi seji in na mizah jih bo čakalo tudi dopolnilo poslanskih skupin koalicijskih strank, s katerim se znova uvaja omenjeno izjemo, je povedal predsednik vlade Borut Pahor. Premier si namreč želi, da bi bila jamstvena shema privlačna za finančne ustanove in prav zato se je v sredo sešel z bančniki.

Vizjak opozarja na dvoličnost vlade
A v opozicijskih vrstah se s Pahorjem ne strinjajo. Predlagano dopolnilo namreč po besedah Andreja Vizjaka (SDS) dobesedno uvaja možnost reprogramiranja t. i. tajkunskih posojil in za to daje državno poroštvo. Država bo torej dala poroštvo za najetje posojil, ki jih menedžerji uporabljajo za odkupe podjetij, je opozoril.

Vizjak tudi ne razume, kako so lahko zaradi reprograma enega izmed takih posojil razrešili predsednika uprave NLB-ja, hkrati pa se daje možnost državnih poroštev za njihovo reprogramiranje. "To je eklatantna dvoličnost vladajočih, na katero želimo opozoriti v opoziciji," je dejal.

Namesto tega naj država preuči pravne možnosti, kako priti do premoženja, za katero je bilo najeto posojilo, ki ga t. i. tajkun ne more odplačevati, je predlagal nekdanji gospodarski minister.

SDS-ovi predlogi vlade niso prepričali
Sicer pa je vlada na današnji seji razpravljala tudi o predlogih SDS-a za izboljšanje gospodarskega in socialnega položaja v državi. Ministri so sklenili, da so predlogi nedodelani, manjkajo jim finančne posledice, mogoče pa so tudi različne interpretacije.

Po besedah ministra za razvoj Mitje Gasparija so SDS-ovi ukrepi usmerjeni v zmanjševanje proračunskih prihodkov ali povečevanje proračunskih odhodkov. Čeprav so na prvi pogled morda videti privlačni, pa je treba sprejemati take ukrepe, ki so predvsem fiskalno mogoči, dodaja.

Vlada tudi meni, da ukrepi v precej primerih le nakazujejo smer delovanja ekonomskih politik, zato so mogoče različne interpretacije njihove implementacije, ki lahko imajo tudi zelo različne javnofinančne posledice. Prav tako med seboj niso povezani v celoto, ki bi na konsistenten način ciljala ključne težave, s katerimi se sooča slovensko gospodarstvo.

Pomagati želijo avtoprevoznikom
Da bi pripomogla k zmanjšanju negativnih posledic gospodarske krize, ki se kaže v avtoprevozniški dejavnosti, pa je vlada določila besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa ter ga poslala v obravnavo parlamentu, ki naj bi ga obravnaval po skrajšanem postopku. Po predlogu bo omogočena odjava vozila in hramba registrskih tablic za tovorna vozila in avtobuse za daljše obdobje enega leta.

Revidirali so načrt gradnje avtocest
Sprejeli so tudi revidirani letni plan razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2009. Letos se bo gradnja nadaljevala na 6,1 km štiripasovnih avtocest, na 5,2 km hitre ceste, 10,4 km dvopasovne ceste, 3,1 km navezovale ceste ter gradnja bencinskega servisa Cikava. Vrednost del bo znašala 297,65 milijonov evrov, za obnavljanje in naložbe v obstoječe avtoceste pa so predvidena sredstva v višini 60,56 milijonov evrov.

Brez sprememb na čelu Vursa
Vlada bo znova imenovala Vido Čadonič Špelič za direktorico veterinarske uprave za dobo petih let z možnostjo ponovnega imenovanja.

A. S.