Prvi sveženj ukrepov je bil sprejet decembra lani, namenjen pa je bil predvsem finančnemu trgu. Namen prvega svežnja ukrepov je bil zagotoviti finančne vire bankam in odpraviti posojilni krč. Sledili so pomoč gospodarstvu, predvsem davčne olajšave, subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in poroštva za posojila. Februarja je vlada sprejela ukrepe za varčevanje v javnem sektorju, aprila pa je sledila napoved sprejemanja tretjega in po besedah premierja Boruta Pahorja najambicioznejšega ukrepa, ki je zdaj v usklajevanju pri socialnih partnerjih. Medtem je vlada sprejela dva rebalansa proračuna za letos.

Ukrepi, namenjeni gospodarstvu:
- zvišanje olajšave za vlaganje v opremo in neopredmetena sredstva,
- dodatne olajšave na področju vlaganj v prevozna sredstva,
- povišanje zneska trošarin za energente,
- subvencioniranje polnega delovnega časa ob zagotavljanju dela za krajši delovni čas,
- znižanje sejnin in nagrad v javnih podjetjih in drugih gospodarskih družbah, ki so v delni ali celotni neposredni ali posredni lasti RS-a,
- sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme,
- garancije za zavarovanje bančnih posojil s subvencionirano obrestno mero,
- sofinanciranje razvojno-investicijskih projektov,
- ustanovitev družbe tveganega kapitala,
- povečanje sredstev za spodbujanje tehnološkega razvoja in raziskovalno-razvojnih projektov v podjetjih,
- individualna poroštva države za zadolževanje podjetij,
- sofinanciranje vlaganj v strateške projekte s področij čiste in tehnološko napredne industrije.

Ukrepi, namenjeni prebivalstvu:
- okrepitev programov aktivne politike zaposlovanja,
- zagotavljanje socialne varnosti v okviru že obstoječega sistema socialne varnosti,
- sofinanciranje usposabljanja in izobraževanje zaposlenih in brezposelnih ter mladih (absolventov), ki šele vstopajo na trg dela,
- prezaposlovanje delavcev na perspektivna delovna mesta in samozaposlovanje,
- podpora razvojnim projektom, kot je npr. socialno podjetništvo.

Varčevalni ukrepi
- zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju za dva odstotka,
- stroški za izplačilo avtorskih in podjemnih podgodb ter študentskega dela se zmanjšajo za 20 odstotkov,
- znižanje zneskov sejnin za člane nadzornih svetov in uprav podjetij, ki so v državni lasti,
- učinkovitejše izvajanje javnih naročil,
- nenajemanje zunanjih strokovnjakov za pripravo predpisov,
- poenotenje standardov informacijske tehnologije,
- sprememba meril za določanje obsega in opremljenosti poslovnih prostorov državne uprave,
- omejevanje nakupov novih prostorov in zmanjševanje stroškov za najemnine,
- več reševanja sporov s poravnavami,
- zmanjšanje izdatkov za diplomatsko-konzularna predstavništva,
- zmanjševanje stroškov upravljanja stanovanj v lasti države,
- zmanjšanje stroškov za reprezentanco za 20 odstotkov,
- uporaba rednih letalskih linij na poteh v tujino,
- zmanjšanje obsega obiskov predstavnikov vlade v tujini,
- zmanjšanje obsega stroškov za prenosne telefone v državi upravi za 25 odstotkov,
- zmanjšanje števila upravičencev do stalne uporabe službenega vozila,
- znižanje stroškov za državne proslave za 20 odstotkov,
- znižanje plač vodnilnim zaposlenim v bankah in zavarovalnicah v državni lasti ter v Banki Slovenije in Združenju bank Slovenije,
- možnost omejitve plač v podjetjih, katerim je izdano državno poroštvo ali posojilo,
- omejevanje nagrad v gospodarskih družbah, ki so prejele subvencije za krajši delovni čas,
- omejevanje izplačil dividend v bankah in zavarovalnicah v državni lasti,
- znižanje stroškov v Kadu in Sodu.

Ukrepi, namenjeni javnemu sektorju:
- energetska sanacija objektov v javni lasti,
- širokopasovne povezave za javne ustanove.

Zadnji sveženj ukrepov (še v obravnavi):
- uvedba subvencij delodajalcu za zaposlene, ki so napoteni na "čakanje na delo" (delodajalec bi lahko delavce, namesto da jih odpusti, napotil na čakanje na delo za obdobje največ devetih mesecev - sindikati bi obdobje podaljšali na leto dni),
- spremembe že uveljavljenega subvencioniranja skrajšanega delovnega časa (do subvencij bi bili upravičeni le v podjetjih, ki bi delovnik skrajšala na 36 ur tedensko, ne pa več tudi na 32 ur - sindikati menijo, da je treba pri tem rešiti vprašanje, kako bi te subvencije dobili delavci),
- podaljšanja delovne dobe med predlogi NI, predlagana pa je pokojninska reforma (starost za upokojitev naj se določi v kombinaciji z delovno dobo, za predčasno oz. poznejšo upokojitev pa se določi bonuse in maluse).

A. M.