Po končnem revizijskem poročilu, ki naj bi bilo obelodanjeno v prihajajočem tednu, naj bi torej krivdo za dogajanje v Šentvidu nosili Jakob Presečnik, Marko Pavliha, Janez Božič in Radovan Žerjav ter Žan Jan Oplotnik, Boštjan Rigler in Aleš Hojs, poroča časnik Dnevnik.

Revizorji: Neusklajeni investicijska in projektna dokumentacija
Računsko sodišče v predlogu poročila navaja tudi, da sta obe pristojni ministrstvi v zgodbi o Šentvidu ravnali v pomembnem neskladju s predpisi, ker sta dovolili, da sta gradnja in širitev projekta krepko prehitevala zakonodajo in dokumentacijo. Ko je Dars po odločitvi o gradnji polnega priključka predora na Celovško cesto navzgor že popravil vrednost investicijskega programa, je ministrstvo za promet lokacijski načrt za polni priključek šele pripravljalo.

Vse to je po mnenju računskega sodišča vodilo v podražitev projekta. Dars zaradi neusklajenosti investicijske dokumentacije s projektno namreč ni mogel realno oceniti vrednosti priključka. Na podlagi tega revizorji sklepajo tudi, da Dars ni nikoli dokazal upravičenosti nadgradnje polovičnega v polni priključek. Prav ta je z razširitvijo predora v tropasovnega projekt podražil s 70 na 108,5 milijona evrov.

Revizorji: Ministrstvo se ni oziralo na veljaven lokacijski plan
Iz povedanega revizorji sklepajo, da odgovornost leži na ramenih ministrstva za promet, ki bi moralo pregledati skladnost novelacije in investicijskega programa s predpisi in preveriti pravilnost izračunanih kazalnikov. Poleg tega ministrstvo za promet ni od Darsa zahtevalo nobenih kopij pogodb z izvajalci, dodatkov in dokumentacije.

Revizorji ministrstvu tako očitajo predvsem dve zadevi: da je za razširitev predora in gradnjo kavern leta 2005 izdalo gradbeno dovoljenje, čeprav je bil tedaj v veljavi še državni lokacijski načrt, ki je predvideval zgolj polovični priključek na Celovško cesto, ter da je s tem omogočilo SCT-ju in Primorju, da sta lahko začela gradnjo razširjenega predora pred spremembo omenjenega lokacijskega načrta.

Najdaljši seznam kršitev namenjen trem upravam Darsa
Najdaljši seznam kršitev so po navedbah Dnevnika revizorji namenili trem upravam Darsa. Ekipa Rajka Siročiča naj bi leta 2006 sporazum z SCT-jem sklenila v nasprotju z zakonom o javnem naročanju, s čimer je Dars ostal brez popusta, pogodbena vrednost projekta pa je zrasla za 8,3 milijona evrov.

Nov prekršek tedanje uprave je bil, da prekršila zakon, ker je leta 2007 SCT-ju z aneksom priznala 9,5 milijona evra dodatnih stroškov za izkop zaradi zahtevnejše geološke zgradbe.

Zdajšnji upravi Darsa, ki jo vodi Tomislav Nemec, pa revizijsko poročilo med drugim očita sklenitev 6,1 milijona evrov vredne pogodbe o poravnavi z SCT-jem, pri čemer ni zagotovila, da bi znesek potrdil nadzorni inženir.

M. N.