"Želel bi izpostaviti, da je vsako poročilo boljše v smislu, da je bolj profesionalno in bolj podrobno. Marsikaj se spreminja, vendar nekateri problemi ostajajo. Rad bi omenil, da je slovenski zakonodajni postopek sicer dobro urejen, vendar mu manjka ena točka - redna presoja učinkov posameznih zakonov. Dokler to ne bo urejeno, bomo sprejemali zakone, o posledicah katerih si ne bomo znali dobro odgovoriti," je ob prejetju poročila dejal Gantar.

Zdenka Čebašek Travnik: Nadzora pogosto sploh ni
Varuhinja je poudarila pomen dveh sistemskih vprašanj, in sicer vprašanja učinkovitosti naše zakonodaje za uveljavljanje človekovih pravic in vprašanja nadzora, "za katerega v poročilu ugotavljajo, da je pomanjkljiv, neučinkovit ali pa ga sploh ni, kar predstavljajo tudi na primerih".

Pojasnila je, da je med tistimi, ki se obračajo na njihovo institucijo, veliko revnih, ki imajo omejen dostop do nekaterih ključnih pravic, ki naj bi jih zagotavljala socialna država. Izpostavila je tudi posebno skupino oseb, t. i. pozabljenih od države, zaradi katerih se državi ne mudi spreminjati zakonodaje, ki bi izboljšala raven uresničevanja njihovih pravic.

Število pobud se zmanjšuje
"Poročilo smo pripravili z mislimi na sistem, ki ga varuh nadzoruje, in na ljudi, ki so naši pobudniki." Pri tem je dodala, da "večinoma ljudje pravic ne poznajo dovolj in jih ne znajo uveljavljati".

Na vprašanje, kolikšno je število pobud, ki opozarjajo na nepravilnosti, je Čebašek Travnikova odgovorila, da je število pobud manjše kot prejšnje leto, "vendar to ne moremo prenesti na stanje človekovih pravic". "Tiste, ki pa jih dobimo, lahko bolj poglobljeno
obravnavamo," je poudarila.

Kot eno glavnih problematik je varuhinja izpostavila, da v Sloveniji še vedno ostajamo brez nacionalne institucije, ki bi dejavno spremljala stanje na področju
človekovih pravic. "Manjkajo predvsem preventivno poslanstvo, raziskovalno delo in analize," je sklenila.