Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je namreč predsedniku DZ-ja Pavlu Gantarju predala letno poročilo varuha za leto 2009. Po njenih besedah se ob tem postavljata pomembni vprašanji - ali je Slovenija še socialna država in kaj lahko državne institucije naredijo, da bi preprečile nadaljnjo revščino velikega števila ljudi.

Vedno več ljudi, ki so jim dobrine manj dostopne
"Delež ljudi, ki so jim določene dobrine postale manj dostopne, se zelo povečuje," ugotavlja varuhinja človekovih pravic. Šolstvo, zdravstvo, pravna pomoč in zaposlitve so po njenih besedah področja, ki niso več tako dostopna, kot so bila, oz. je dostopnost odvisna od materialnega stanja družine.

Na delovnopravnem področju Čebašek Travnikova izpostavlja zlasti delavce, ki želijo tožiti delodajalca, ki jih ne plačuje. Delavci pridejo "v nezavidljiv položaj, saj bi morali najeti odvetnika, a ga nimajo s čim. Nimajo svojih sredstev, s katerimi bi začeli tožbe proti delodajalcu." Velikokrat zamudijo tudi roke, v katerih bi se lahko pritožili, in tako po besedah varuhinje nimajo možnosti, da bi najeli odvetnike.

"Izredno dragocena za delovanje slovenskega varuha človekovih pravic in samega sistema varovanja človekovih pravic pa je ravno obravnava poročila v DZ-ju. To je priložnost, da se javnost seznani s področji, na katerih smo ugotovili kršitve človekovih pravic in pokazali tudi tiste, ki jih kršijo. Na strani izvršilne oblasti pa je, da te zadeve znova oceni in jih, če je le mogoče, tudi v najkrajšem času spremeni," je dodala Čebašek Travnikova.

"Izvršna oblast mora pomagati in zaščititi socialno šibke"
Z njo se je strinjal tudi Gantar, ki poudarja, da je vse več kršitev človekovih pravic posledica socialnih stisk ljudi. "To je po zelo pomemebno sporočilo in zahteva od javnih oblasti, tako od DZ-ja kot vlade, da sprejmejo take ukrepe, ki predvsem olajšajo življenje tistih, ki so na najslabšem. Torej da prav socialno šibkim, ki se ne morejo znajti v vrtincih krize, poskušajo pomagati, da prebrodijo to obdobje negotovosti in stisk," je po prejemu poročila povedal prvi poslanec.

Javnost bi morala imeti večjo vlogo v zakonodajnih postopkih
S Čebašek Travnikovo sta nekaj besed namenila tudi prisotnosti javnosti pri sprejemanju zakonov in drugih aktov, ki jih sprejemata DZ in vlada. Po njegovih besedah bi moralo biti to sodelovanje večje zlasti v zgodnjih fazah postopkov, še preden ti pridejo v DZ. "Ko so namreč ti že v parlamentu, so že oblikovani in jih je težko v celoti spreminajti," je dejal Gantar, ki za ureditev tega področja razmišlja tudi o posebnem zakonu.

Poročilo pred poslanci najpozneje decembra
Gantar, ki ocenjuje, da bodo poslanke in poslanci poročilo obravnavli jeseni, najpozneje decembra, pričakuje živahno razpravo, tako na odborih kot na plenarnem zasedanju DZ-ja. "Pričakujem tudi, da bo večina priporočil varuhinje sprejeta in da bodo ta vodilo za delo DZ-ja," je še dejal predsednik DZ-ja.