Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je v svojem poročilu izpostavila sodne zaostanke, izbrisane, neuresničene odločbe ustavnega sodišča, kot na vse bolj zgoče pa je opozorila na revščino, zaščito otrok in trpinčenje na delovnem mestu. Poročilu je dodanih 35 priporočil vladi, državni zbor pa bo o njih odločal v četrtek.

Majda Potrata (SD) je ob predstavitvi stališča poslanske skupine dejala, da ugotavljajo, da se je institucija varuha utrdila. A je ob tem opozorila, da se število primerov, ki jih obravnava varuhinja, povečuje, in izrazila upanje, da to ne pomeni zniževanja standarda spoštovanja človekovih pravic.

Poslanka SDS-a Eva Irgl je dejala, da je vlada v prejšnjem mandatu sprejela veliko zakonov za boljše varovanje človekovih pravic, pri obravnavanju kršenja človekovih pravic pa gre po njenem mnenju za dvojna merila, ki so odvisna od politične pripadnosti. Dejala je še, da se varuhinja ukvarja z izbrisanimi, ne ukvarja pa se z žrtvami medvojnega in povojnega nasilja, vprašanji se ji namreč zdita enako pomembni. V poslanski skupini Zaresa so poročilo varuhinje ocenili kot zadovoljivo, Vito Rožej pa je v imenu skupine dejal, da bodo v poslanski skupini naredili vse, da se bodo sprejemale take zakonske rešitve, ki bodo preprečevale kršitve človekovih pravic.

Po besedah Franca Bogoviča (SLS) poročilo kaže predvsem na dvoje, to je, da se je stanje na nekaterih področjih izboljšalo, hkrati pa obstaja tudi nekaj težav, ki se vlečejo iz leta v leto, med njimi problematika Romov, pravice in zaščita otrok in mobing na delovnem mestu.

Anton Urh iz DeSUS-a je posebej opozoril na stanovanjsko politiko, ki bi jo po njegovem mnenju morali spremeniti tako, da bi socialno ogrožene skupine lažje prišle do stanovanj. Silvan Majhenič iz SNS-a pa meni, da poročilo kaže, da varuhinja pri svojem delu ni dovolj učinkovita. V stranki pogrešajo tudi večje sodelovanje varuhinje s poslanci, z nevladnimi organizacijami in drugimi, dodajajo pa, da bi se morala varuhinja bolje odzvati na njihova opozorila.

Milan Gumzar (LDS) je poudaril vodilo stranke, da je treba vsem zagotoviti enako uresničevanje človekovih pravic ne glede na opredeljenost ali pripadnost. Se je pa po mnenju stranke v zadnjih letih zgledna raven človekovih pravic močno znižala.

Poslanec Laszlo Göncz (narodnostni skupnosti) je poudaril, da je zakonska zaščita narodnostnih skupnosti sicer na visoki ravni, a je dejansko uresničevanje pravic pomanjkljivo.

Ob tem bodo poslanci odločali tudi o priporočilih, ki jih je pripravila komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, med drugim tudi glede izbrisanih. Člani komisije so na takratni seji sprejeli dopolnilo SDS-a, ki predlaga, da se položaj izbrisanih uredi z obravnavo vsakega primera posebej, prav tako pa naj se tudi omeji in izključi izplačilo odškodnin.

Beseda bo tekla tudi o pravilih FIHO
Na dnevnem redu je bila razprava in odločanje o predlogu soglasja k spremembam pravilnika o merilih za uporabo sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij in k spremembam in dopolnitvam pravil fundacije.

Prav tako so poslanci govorili o možnosti odkupa delnic Loterije Slovenije iz presežka sredstev FIHO, o čemer so imeli na seji matičnega odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide pomisleke nekateri koalicijski poslanci.

Državni zbor je sejo začel z minuto molka v počastitev spomina na žrtve holokavsta.