Delovanje obrambne ministrice Ljubice Jelušič po mnenju sindikatov že nekaj časa ni skladno z njeno prisego, vse pogostejše kršitve pravic pripadnikov vojske pa so Sindikat vojakov Slovenije (SVS) privedle do točke, ko je z javnim pismom predsedniku vlade Borutu Pahorju pozval k ureditvi razmer v obrambnem sektorju in ministrico kazensko ovadil. "Ministrica predstavlja nevarnost za obrambni sistem ter za delovanje demokratične in pravne države," so zapisali.

Jelušičeva se je na poteze sindikatov odzvala ob robu slovesnosti v Mariboru. Dejala je, da pozivi k odstopu niso nič novega, prav tako kazenske ovadbe, ki pa so bile do zdaj vse po vrsti zavržene. Po njenem mnenju se sindikati vojakov ne bi smeli ukvarjati s političnim delom. Zagotovila je, da je stanje v Slovenski vojski dobro, kar naj bi pokazal tudi nekdanji govor predsednika države.

O nezadovoljstvu zaradi plač in očitkih, da ministrstvo nesmiselno zapravlja denar, pa Jelušičeva takšno čezmerno zapravljanje v celoti zavrača, saj je to po njenem mnenju edino ministrstvo, ki je v zadnjih dveh letih izgubilo zelo veliko predvidenega denarja. Denar, ki je ostal, pa zelo skrbno vlagamo v zelo malo investicij, ki so nam še ostale, je zatrdila.

Začelo se je s pozivom k razrešitvi Šteinerja
Do večjega zapleta je prišlo, ko je SVS Jelušičevo pozval k razrešitvi načelnika generalštaba generalmajorja Alojza Šteinerja, odziv ministrstva pa je, sodeč po zapisanem v javnem pismu, napad na sindikate in njegove vodilne, vključujoč izbris interne spletne strani sindikata, prek katere je komuniciral s svojimi člani in kjer je tudi objavil seznam konkretnih kršitev. Seznam je bil za ministrstvo zelo obremenjujoč ter dovolj konkreten, da so jih utišali z izbrisom, je zatrdil Božo Novak, tajnik Sindikata vojske, obrambe in zaščite (SVOZ).
Po njegovih besedah so sindikati že dalj časa v šoku, kako nedejavno je ministrstvo za obrambo pri reševanju problematike zlorab v vojski ter prenove zakonodaje. V zadnjih dveh letih so na ministrstvo naslovili več kot 40 dopisov, to pa je odgovorilo le na redke in še to "z levo roko" zavrnilo. Šele ko so celo poslanci na parlamentarnem odboru pozvali, "naj za božjo voljo nekaj naredijo" za obrambo, je ministrstvo začelo pripravljati spremembe zakonodaje.

Poudaril je absurdnost položaja, kjer na problematiko, ki jo je dolžna reševati država, vlada in generalštab, morajo reševati in nanjo opozarjati sindikati. Še več, ker jih ministrstvo zaradi opozarjanja na težave še kaznuje in izvaja pritisk, so se o problematiki vojske odločili spregovoriti javno - "to je naš revolt", je dejal Novak.
"Odgovorna je celotna politika"
Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Peter Majcen je za odgovornost s prstom pokazal na celotno slovensko politiko. Ker je za nujne spremembe državotvornega zakona o obrambi potrebna 2/3 večina v DZ-ju, koalicija in opozicija pa v vseh mandatih govorita ena mimo druge in s tem blokirata spremembe. Med drugim je opozoril na zelo nepregleden in neurejen plačni sistem.
Predsednica sindikata Mileva Štukelj je izrazila prepričanje, da je treba vojsko popolnoma prevetriti, saj da so najvišji častniki oz. t. i. elita med seboj popolnoma prepleteni prek vez in poslanstev, se med seboj ščitijo, prikrivajo nepravilnosti in ohranjajo nevzdržno in vse manj nadzorovano stanje."Bolje kot to bi bilo vojsko razpustiti in zgraditi povsem na novo," je dejala.

"Ustrahovanja, grožnje, šikaniranja, diskriminacija"
Sindikata opozarjata tudi na po njihovi oceni povsem neprimerno izbiro načelnika generalštaba, saj je bil Šteiner že leta 2007 ovaden zaradi prekoračitve pooblastil (zadeva je zastarala). Pod njegovim vodstvom - a vzroki težav se vlečejo tudi že iz daljne preteklosti - se v vojski dogajajo veliki pritiski, šikaniranja in maščevalnost, je zatrdil Novak.

Težave so tudi strukturne narave, izhajajo pa predvsem iz nenehnih reorganizacij, ki imajo vse isti cilj - zmanjševanje stroškov. Konkreten primer - ravno te dni morajo vojaki po navodilih nadrejenih podajati nove izjave o potnih stroških. Ker je vojska zelo hierarhično urejena, so vojaki pod pritiski nadrejenih skorajda prisiljeni v podpisovanje, kdor pa tega ne stori, je tarča maščevanja in šikaniranj, je dejal Novak. A problem niti ni na strani vojakov samih - okorela organizacija jih premešča v po slovenskih regijah, da morajo Gorenjci na Primorsko in podobno.

Kdo bo odgovarjal za nepravilnosti?
A se ne ustavi le pri potnih stroških. Število tožb, ugovorov, ter na koncu odškodnin, ki jih zaradi napak vojska mora izplačati pripadnikom je lep indikator stanja v sicer javnosti zelo zaprtem sistemu, je dejal predsednik komisije za vojaške osebe pri SVOZ-u Boštjan Korelc. Kaj naj si mislimo o sistemu, ki ima okoli 8000 zaposlenih, hkrati pa je njegovi lastni pripadniki vložijo več tisoč tožb, se sprašujejo v sindikatu. Ker je zelo veliko kršitev in izplačanih odškodnin, se sprašuje, ali ima država nad sistem sploh nadzor in kdo bo za tako očitne sistemske kršitve odgovarjal.

Da je stanje resno, je po Korelčevem mnenju z zavrnitvijo povišanj visokih častnikov izrazil tudi predsednik države (ter hkrati vrhovni poveljnik vojske) Danilo Türk.

Sindikata se v pozivih in stališčih podpirata, je za MMC zatrdil predsednik SVS-ja Gvido Novak - pod vprašanjem pa je stališče tretjega, Sindikata ministrstva za obrambo, ki naj bi govoril o domnevno slabem stanju in je ministrstvu precej bolj naklonjen.