Predstavniki skupnosti se že dalj časa intenzivno pogovarjajo s predstavniki koalicijskih in opozicijskih političnih strank o priznanju statusa manjšin, ti pogovori potekajo v pozitivnem duhu, je v oddaji NaGlas! dejal dr. Ilija Dimitrievski, podpredsednik Zveze zvez konstitutivnih narodov nekdanje države SFRJ.

Stroka naklonjena priznanju
Že dobro desetletje si skupnosti Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov prizadevajo za priznanje statusa manjšin v Sloveniji. Da je slovensko manjšinsko politiko je treba nadgraditi, meni tudi raziskovalka z Inštituta za narodnostna vprašanja dr. Vera Klopčič. »Moje mnenje je seveda, da je v skladu z mednarodnimi obveznostmi Slovenije treba ta status urediti, v sklopu mednarodnopravnega varstva človekovih pravic in manjšin, kar so tudi obveznosti Slovenije.«

Avtohtonost ni edino merilo
V popisu prebivalstva iz leta 2002 v Sloveniji je zapisanih skupaj dobrih 127.000 pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije; same skupnosti in raziskovalci pa menijo, da štejejo dobrih 200.000 pripadnikov. Ureditev statusa manjšin zahteva tudi Okvirna konvencija Sveta Evrope, ki jo je Slovenija ratificirala leta 1998. Konvencija ob avtohtonosti kot merilo za priznanje manjšin postavlja tudi njihovo številčnost, pri čemer »merila med seboj nista izključujoča«, pojasni Klopčičeva.

Priznanje kot sklep osamosvojitve
Nekdanji ustavni sodnik Dr. Ciril Ribičič vidi v priznanju statusa manjšin skupnostim konstitutivnih narodov nekdanje Jugoslavije svojevrsten sklep slovenske osamosvojitve.

"Urediti moramo seveda tudi položaj tistih, ki niso Slovenci in so se očitno odločili, da bodo trajno živeli v Sloveniji, saj so tu že desetletja, poleg tega jih je precej in z mednarodnega vidika izpolnjujejo vsa merila za takšno priznanje.«

Interes manjšine je tudi interes večine
Ribičič v tem priznanju ne vidi samo interesa novih manjšin, ampak tudi interes večinskega naroda. »Menim, da je v interesu večine, da so odnosi v državi dobro urejeni, da se vsakdo, ne glede na to, od kod prihaja in kakšne narodnosti je, počuti enakopravnega in zaželenega v Sloveniji in da je to v korist Slovenije kot celote in tudi slovenskega naroda.«

Deklaracija že sprejeta

Velik korak k priznanju novih manjšin je bil narejen z Deklaracijo o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki jo je DZ sprejel leta 2011. V skladu s stališči, sprejetimi z deklaracijo, je urejanje kolektivnih pravic omenjenih skupnosti zapisano tudi v koalicijski pogodbi vlade Mira Cerarja. Ribičič opomni, da je bila deklaracija sprejeta »z ustavno večino, ob sodelovanju velikega dela takratne opozicije. S tem so nastali pogoji, da se to zapiše tudi v Ustavo. To je politično že priznano dejstvo.«

Priznanje le ena izmed mogočih rešitev?
Previdnejši pa je predsednik odbora za kulturo v državnem zboru Dr. Dragan Matić: "Podelitev statusa manjšin je eno od mogočih orodij, kajti cilj je jasen: cilj je, da se ohranita kulturna identiteta in jezik vsake narodne skupnosti; da se prepreči asimilacija, kolikor je to mogoče. Katera so tista orodja, s katerimi bomo to dosegli, pa ješe odprto vprašanje."

Izboljšati položaj še pred priznanjem
Matić meni, da je v tem trenutku težko predvideti, ali bi in kdaj bi lahko prišlo do priznanja, vendar pa z delom pri vsebinskih spremembah, ki jih skupnosti od statusa pričakujejo, ni treba čakati: »Treba je delati pri zelo konkretnih nalogah; ki bodo prinesle boljši sistem financiranja narodnih skupnosti; boljše možnosti za njihovo vpetost v konkretne projekte; za vpeljavo njihovega maternega jezika v šole in za vsa druga področja, pomembna za ohranjanje njihove kulturne identitete.«

Na potezi je politika
Pri vladi deluje tudi Svet Vlade Republike Slovenije za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ, ki mu v predseduje državni sekretar Tone Peršak. »Vsaki skupnosti je treba priznati njeno identiteto, kulturo in določeno obliko politične subjektivitete." Peršak še dodaja: »Ključno je, da politika na ravni DZ-ja, vlade in predsednika republike opravi razmislek, kako bo uredila status teh manjšin, na kakšni ravni bo to uredila in kakšne pravice in možnosti jim bo pri tem priznala.« Peršak se strinja, da je čas za priznanje že dozorel.

Kdo so nove manjšine v Sloveniji je naslov zbornika, ki ga je izdala Zveza zvez konstitutivnih narodov nekdanje SFRJ v RS. V državnem svetu je nedavno potekal tudi posvet ob izidu zbornika.