V Gibanju Svoboda trdijo, da so diskriminirani in RTV Slovenija pozivajo k enakovredni obravnavi političnih strank med volilno kampanjo. V stranki so namreč prepričani, da je v interesu javnosti, da se vsi kandidati, ki so resni pretendenti na državnozborskih volitvah, predstavijo v enaki meri. "In samo interes javnosti je tisti, ki tukaj šteje, ne pa zlobna interpretacija zakonov," je v izjavi za javnost dejal predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob. "Ravno ta diskriminacija med nami in Našo deželo jasno pove, da RTV Slovenija nima namena iskati interesa javnosti, ampak interes ene stranke in enega vodje," je ocenil Golob.

V gibanju bodo bojkotirali vsa soočenja, dokler zahtevi ne bo ugodeno

Kot je napovedal Golob, bodo v Gibanju Svoboda bojkotirali vsa soočenja na RTV Slovenija, dokler njihovi zahtevi ne bo ugodeno. "Naš bojkot RTV-vsebin postavljamo do točke dokler ne dobimo enakopravnega statusa. Če nam status ali ko nam status priznajo, se bomo z velikim veseljem udeleževali vseh soočenj na javni televiziji," je dodal.

Vodstvo RTV Slovenija je ob tem pisno sporočilo, da tožbe Gibanja Svoboda niso prejeli, zato je ne morejo komentirati. "Odločitev stranke Gibanje Svoboda o tem, da se ne bodo udeležili soočenj, na katera so še vedno vabljeni, obžalujemo," so dodali. Ob tem so poudarili, da "je RTV Slovenija odločitev glede pritožb sprejela po temeljitem pregledu vsebine pritožb, vseh pravnih virov, po javno dostopnih podatkih ter po pregledu pretekle prakse volilnih soočenj na RTV Slovenija."

Vodstvo RTV-ja zavrača vse očitke Gibanja Svoboda

Po pritožbi, s katero so v Gibanju Svoboda zahtevali uvrstitev med parlamentarne stranke, je vodstvo RTV Slovenija sporočilo, da je odločitev o uvrstitvi v neparlamentarno skupino utemeljena na podlagi "vseh relevantnih pravnih virov, javno dostopnih podatkov in vseh navedb Gibanja Svoboda". V sporočilu za javnost so zapisali, da Gibanje Svoboda ni bilo izvoljeno ne v DZ ne v Evropski parlament, niti ni naslednica parlamentarne stranke.

Ob tem so zavrnili tudi navedbe, da bi morala RTV Slovenija upoštevati "očitno kotacijo (stranke) in njen pomen v javnomnenjskih predvolilnih raziskavah, ki jih je naročila RTV Slovenija". Marčevska javnomnenjska raziskava Mediane za RTV Slovenija je sicer Gibanje Slovenija (18 odstotkov) uvrstila tik za vladno stranko SDS (18,3 odstotka). Vodstvo je ob tem sporočilo, da noben relevantni pravni vir ne predvideva "tehtanja pomena" posamezne stranke in da velja ravno nasprotno, saj mora RTV Slovenija "zagotoviti enako obravnavo vseh parlamentarnih strank in enako obravnavo vseh neparlamentarnih strank".

Kot parlamentarna stranka bo obravnavana Naša dežela

Ob tem je vodstvo RTV Slovenija sprejelo odločitev, da bo stranka Naša dežela Aleksandre Pivec v volilnih soočenjih 2022 obravnavana kot parlamentarna stranka, in sicer na podlagi pravnega nasledstva DeSUS-a, čeprav je pravna služba RTV Slovenija takšno zahtevo Pivčeve zavrnila. Prav tako je pravna služba zavrnila podobno zahtevo Gibanja Svoboda Roberta Goloba, ki se sklicuje na aktualna nepovezana poslanca Janjo Sluga in Jurija Lepa.

Sorodna novica Naša dežela Aleksandre Pivec bo na RTV Slovenija obravnavana kot parlamentarna stranka

Iz dopisa generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha izhaja, da se je vodstvo pri Naši deželi za tak korak odločilo, ker sta k Naši deželi prestopila Branko Simonovič in Ivan Hršak, ki sta trenutno poslanca poslanske skupine DeSUS-a ter da sta na prejšnjih parlamentarnih volitvah kandidirala na isti listi kot Aleksandra Pivec "in drugi člani, ki so iz stranke DeSUS prestopili v stranko Naša dežela". V stranki DeSUS so nad odločitvijo vodstva RTV Slovenija izrazili ogorčenost in napovedali boj z vsemi pravnimi sredstvi. Sprašujejo se, od kod nekdanji predsednici pravica, da si prilašča nasledstvo.

V primeru Gibanja Svoboda pa je vodstvo v sporočilu za javnost zapisalo, da "pojem 'zastopanosti v državnem zboru' v skladu z relevantnimi pravnimi viri ni izpolnjen v primeru, ko se novoustanovljeni stranki pridružita dva poslanca, ki sta na zadnjih državnozborskih volitvah kandidirala na kandidatni listi druge stranke, pri čemer s to drugo stranko ni zatrjevanega in izkazanega kandidirala pravnega nasledstva ali kakršnih koli drugih povezovalnih okoliščin, ki bi v javnosti kazale na to, da gre za isto stranko ali del stranke."