"V Sloveniji žal ne moremo biti zadovoljni z napredkom v zadnjih desetletjih, niti v zadnjem letu. Nekatere države nas prehitevajo na mednarodni lestvici zaznavanja korupcije, stagniramo in ne bo presenečenje, če bomo tudi prihodnje leto obstali na mestu ali zdrsnili še nižje," je dejal.

Po njegovih besedah je afer v medijih veliko, "a prevečkrat ostanejo nerazčiščene, s senco dvoma nad delom organov, ali pa epilog pride mnogo prepozno". Za namen preprečevanja korupcije je bil sicer ustanovljen KPK, toda "odgovornost za stanje, v kakršnem smo, je odgovornost vseh nas", je prepričan Šumi. K temu lahko posameznik prispeva s svojim poštenim ravnanjem in tudi tako, da ko zazna nepravilnosti pri drugih, ne zamiži in skomigne z rameni, ampak o nepravilnostih spregovori. Navedel je še, da letos uveljavljeni zakon o zaščiti prijaviteljev pri tem zagotavlja dodatne zaščitne ukrepe.

Glede dela komisije je med drugim dejal, da se profesionalizira na vseh ravneh, kar se pozna tudi pri rezultatih dela. "Obravnavamo vse več pomembnih, odmevnih zadev, ki jih praviloma končamo s pravnomočnimi ugotovitvami," je dejal. Po njegovih besedah izvajajo tudi vrsto usposabljanj in prejemajo vse več relevantnih in kakovostnih prijav, ki kažejo na rast zaupanja v njihovo delo. Omenil je tudi pripravo nove resolucije o preprečevanju korupcije, za katero upa, da jo bosta vlada in DZ čim prej obravnavala.

Za napredek in še učinkovitejše delo KPK-ja pa so po Šumijevih besedah nujne tudi zakonske spremembe. Želijo si denimo, da bi bili odzivi na njihova priporočila za odpravljanje korupcijskih tveganj organom javnega sektorja obvezni. Zaradi stanja politične kulture pri nas bi bile nujne dodatne sankcije za kršitev integritete, potrebne so tudi spremembe pri zakonski ureditvi področij premoženjskega stanja, nasprotja interesov, omejitev poslovanja, lobiranja, nezdružljivosti funkcij, je naštel.

Pojasnil je, da so se tudi letos na KPK-ju soočali s številnimi kritikami svojega dela, "tudi jasnimi ali bolj prikritimi namigi za našo ukinitev". "Dejstvo je, da bolj ko delamo, bolj smo moteči za določene posameznike," je dejal. Poudaril je, da na končne odločitve komisije ne vpliva nihče od zunaj, da odločitve sprejema tričlanski senat na podlagi predlogov strokovnih služb. "Ker se v naših obravnavah pogosto znajdejo prav posamezniki, ki zasedajo najpomembnejše položaje v državi, so prav ti nemalokrat naši največji kritiki," ugotavlja Šumi. Vsi ti primeri po njegovih besedah "kažejo, da se prav najbolj odgovorni v slovenski družbi pogosto ne zavedajo svoje odgovornosti".

Na novinarski konferenci dan pred mednarodnim dnevom boja proti korupciji so predstavili tudi projekt krepitve integritete v osnovni šoli in projekt Ambasadorji integritete, v katerem sodelujejo slovenski športniki.