Stres, ki je nagovoril vernike, ki so se ob prazniku Marijenega vnebovzetja zbrali na Brezjah, je zavzemanje za družbeno pravičnost postavil v ospredje, saj bo, kot je dejal, temu poslanstvu posvečeno pastoralno leto. Zato se je dotaknil aktualnih dogodkov, "hudih krivic, ki se dogajajo delavcem v nekaterih slovenskih podjetjih," in poudaril, da je bila "pravičnost grobo in brezvestno poteptana."

Stres: Leto prizadevanj za družbeno pravičnost
Odgovornost za popravo krivic naj prevzame država, ki ima dolžnost in ustrezna sredstva, da to stori, je dejal Anton Stres in dodal, da tudi Cerkev morda ni dovolj hitro in jasno opozorila na krivice in stiske številnih, tako domačih kot tujih delavcev, čeprav so na pomoč takoj priskočile dobrodelne organizacije.

Slovenski metropolit je izpostavil tudi stisko otrok in družin, pri čemer imajo "kristjani pred očmi vedno tudi Sveto družino." Božji sin se je rodil kot človek v družini z materjo in očetom, zato je za otroke najbolje, najbolj zaželeno in najobetavneje, če lahko "doživljajo skrbno in odgovorno očetovsko avtoriteto ter brezpogojno materinsko ljubezen in nežnost. Ni in nikoli ne bo vseeno, v kakšni družini rastejo otroci", je dejal Stres, a je pri tem izzvzel enostraševske družine, v katerih se roditelj s podvojeno močjo trudi za ustrezno vzgojo otroka.

Kramberger: Marija prinaša upanje in tolažbo
Mariborski nadškof metropolit Franc Kramberger je vernike nagovoril v romarskem središču na Ptujski Gori, kjer nad verniki bdi znamenita Marija s plaščem. Opisal je Marijino življenjsko pot in izpostavil najpomembnejše odločitve, ki jih je sprejela v svojem življenju, in kaj njena pot pomeni za vernike. "Vnebovzetje ni le Marijin praznik, je tudi naš praznik, saj je Marijino vnebovzetje glas iz onstranstva za nas," saj pomeni "trdno upanje in tolažba, še več: zagotovilo in dokaz, da smo tudi mi na poti poveličanja."

Kramberger je izpostavil še posvetilno molitev, s katero Cerkev vsako leto opravi "izročitev slovenskega naroda Mariji", kar naj bi bila "potrditev zvestobe, ki so jo naši predniki od karantanskih dni dalje stoletja potrjevali s svojim življenjem".

Tudi Kramberger je omenil pomen družine in težkega obdobja, v katerem naj bi se znašla, saj je "na obzorju razglasitev in uzakonitev za 'družine' tiste skupnosti, ki si tega imena ne zaslužijo in do tega imena po naravi nimajo pravice", pri čemer je izpostavil, da "na nikogar ne želi s prstom pokazati, marveč ponoviti besede papežev Janeza Pavla II. in Benedikta XVI.: 'Družina, postani in ostani to, kar si!'".

Rode: Družina in zakon ogrožena. Kaj bo s tem narodom v prihodnje?
Kardinal Franc Rode, ki je vodil mašo v cerkvi Marije Zvezde pri Novi Štifti, pa je dejal, da je vnebovzetje logičen konec Marijinega zemeljskega življenja, brez katerega bi bil katoliški nauk nedorečen.

Rode je dejal, da je znamenj "za novo pomlad vere v našem narodu" malo, saj da živimo v družbi, ki je vse bolj sekularizirana, vera pa potisnjena v zasebnost. Rode meni, da sta "zakon in družina toliko ogrožena, da se zastavlja vprašanje, kaj bo s tem narodom v prihodnje."

Kardinal je nezadovoljen tudi z "zgodbami, ki jih ustvarjajo mediji", v katerih vidi veliko neprijaznosti in celo sovraštva do kristjanov. Razloge za sovraštvo vidi v tem, da "nismo sposobni sprejeti naše preteklosti, ker imamo problematičen odnos do zgodovine." V njej vidimo le to, kar je krivično, in nismo sposobni videti tistega, kar je veliko, plemenito in čisto, je še dejal Rode.

Pirih: Vrnitev izgubljenega sina
Koprski škof Metod Pirih, ki je vodil mašo v romarskem središču na Sveti gori, pa je kot primer izgubljene in znova najdene vere uporabil prispodobo izgubljenega sina, ki se, ko ugotovi, da je z odhodom od doma (prispodoba Očetove hiše) zapravil bistvo svojega življenja in svoje dostojanstvo ter postal suženj, znova vrne domov, "v Očetovo hišo, kjer lahko spet postane svoboden v vsej lepoti življenja.". "Božja mati Marija nam kaže, da človek, ki pusti, da Bog deluje v njegovem življenju, tudi sam odseva Boga", je dejal Pirih.

Marijino vnebovzetje: Upanje za vernike
Marijino vnebovzetje, veliki šmaren ali velika maša, ki je tudi dela prost dan, je za katoličane eden največjih cerkvenih praznikov. To je tudi največji Marijin praznik. Gre za praznik upanja, saj verniki verujejo, da je Marija dosegla polnost življenja in s svojim zgledom ljudem vlila novo upanje. Ime vnebovzetje je novejšega izvora, saj so v začetku verniki govorili o zaspanju, preselitvi oziroma odhodu Matere Božje. Marijino vnebovzetje je skladno z zakonom dela prost dan od leta 1991. Tokrat se praznuje na nedeljo.

Marijino poveličanje je svojevrsten poklon krščanstva ženi, saj je Bog Marijo, mater in ženo, prvo poveličal v nebesih. S praznovanjem želi Katoliška cerkev poudariti tudi dostojanstvo in visoko poklicanost vsake žene. Praznovanje nas želi opomniti tudi na to, da sta v življenju pomembni tako materialna kot duhovna komponenta, tako večno kot zemeljsko, in da se oboje medsebojno prepleta.

Cerkev naj bi praznik praznovala v 5. stoletju. Šele leta 1950 je papež Pij XII. razglasil dogmo o Marijinem vnebovzetju, ki je sledila ljudskemu prepričanju in ga izrazila v jasnejši in trdnejši obliki: "Ko je Brezmadežna Mati Božja, večna Devica Marija, dopolnila svoje zemeljsko življenje, je bila s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo."

Cvetje, ki ga verniki na praznik prinesejo v cerkve k blagoslovu, je po krščanskem izročilu simbol lepote, ponižnosti, predvsem pa novega življenja.
In še zanimivost: Mariji je v Sloveniji posvečenih približno 400 cerkva in okoli 1.000 kapelic ali božjepotnih znamenj.

Papež Benedikt XVI. je mašo daroval v poletni rezidenci v Castel Gandolfu.

Pravoslavni kristjani bodo Marijino vnebovzetje praznovali čez 14 dni.