Slovenska rodnost se je zviševala konec 19. stoletja, njen padec pa se je začel po 1. svetovni vojni. V zadnjih 50 letih se je število rojstev slovenskih otrok skoraj prepolovilo. Najmanj - 17.500 - je bilo rojenih l. 2001. Slovensko prebivalstvo pa se tudi stara. Konec l. 2005 je bilo 15,5 odstotka prebivalcev starih 65 ali več let, med svetovnim prebivalstvom je bilo toliko starih 7,4 odstotka prebivalcev. Razmerje med mladimi do 15. leta in starejši od 65 let se giblje v korist slednjih, medtem ko je v EU-ju mlajših le za odtenek več.

Rodnost v Sloveniji se je, sledeč rezultatom raziskave Milivoje Šircelj, najprej znižala v mestih, kjer je najnižja še danes. Od sredine prejšnjega stoletja do danes se je število rojstev zmanjšalo za 44 odstotkov, trajanje življenja pa se je v enakem obdobju podaljšalo približno za 16 let in je leta 2005 doseglo 77,8 leta. Povprečna starost prebivalstva se je v zadnjih treh desetletjih dvignila za 6,6 leta. Leta 2005 je bil moški v Sloveniji v povprečju star 38,7 leta, ženska pa 42,0 let.

Hkrati z zviševanjem števila starejših se iz leta v leto zvišuje število upokojencev, ki prejemajo starostno pokojnino. V zadnjih 15 letih se je število le-teh povečalo za 58 odstotkov. Konec lanskega leta je starostno pokojnino prejemalo 315 tisoč prebivalcev Slovenije.
V državah EU delež starejših le za 0,1 odstotne točke nižji od deleža mladih.

Negativni tudi evropski trendi
Med državami EU-ja ima trenutno najbolj neugodno starostno sestavo sosednja Italija, saj je tam četrtina prebivalstva stara 65 let ali več

Evropski statistični urad Eurostat je izračunal, da bo leta 2050 v Sloveniji živelo 1.900.849 prebivalcev. Med njimi bo slaba tretjina (31,1 odstotka) starejša od 64 let. V državah EU-ja naj bi istega leta živelo 450 milijonov prebivalcev, 7 milijonov manj kot danes.

S problemom staranja se ne srečuje le stara celina, ampak vsa zemeljska obla, le da se prebivalstvo posameznih delov sveta stara z različno stopnjo intenzivnosti. Leta 2005, ko je na Zemlji živelo nekaj manj kot 6,5 milijarde prebivalcev, je bilo med njimi 476 milijonov ali 7,4 odstotka takih, ki so bili stari 65 let ali več.

Globalne demografske razlike
Prebivalec Afrike, rojen med letoma 2000 in 2005, lahko pričakuje, da bo dočakal komaj 49. rojstni dan, prebivalec Severne Amerike pa lahko pričakuje 78 let življenja.

Po projekcijah Združenih narodov bo leta 2050 na Zemlji živelo 9,1 milijarde prebivalcev. Število prebivalcev, starih 65 let ali več, teh je zdaj 476 milijonov, se bo povečalo na 1,5 milijarde. Po projekcijah Združenih narodov bo takrat starih najmanj 65 let že 28 odstotkov Evropejcev. Le še v državah Afrike in Azije bo razmerje med prebivalci, starimi manj kot 15 let, in prebivalci, starimi več kot 64 let, v korist mladih.

Prav tako naj bi do leta 2050 povprečna starost prebivalca sveta, razen v Afriki, dosegla 40 let. Najstarejše bo prebivalstvo Evrope - pričakujejo, da bo povprečna starost prebivalca te celine presegla 47 let (danes 39 let). Demografi tudi ocenjujejo, da bo prebivalec sveta v povprečju doživel 75 let (v razvitih delih sveta 82 let, v manj razvitih 74 let), še sporoča statistični urad.