Rojec je kot vzrok za svojo odločitev navedel pritiske medijev, na čelu onkologije pa je bil od maja lani, ko so ga na razpisu izbrali med tremi kandidati. Odstop pa je pospremil z besedami, da je po številnih medijskih napadih čas, da inštitut zaživi mirneje. Dodal je tudi, da je odstopil v dobro pacientov.

V času njegovega vodenja je prišlo do več medijsko odmevnih primerov. Najprej se je inštitut preselil v nove prostore, pozneje so ga zaposleni obtožili, da je zaradi selitve premalo časa posvetil komuniciranju z njimi, čeprav je zagotovil boljše pogoje dela.

Zaposleni pa so mu tudi zamerili, da jih ni povabil na odprtje težko pričakovanih novih prostorov inštituta.

Veliko očitkov tudi zaradi sanacijskega programa
Več očitkov je letelo tudi na (ne)pripravo sanacijskega programa, zadnji odmevni primer pa je izginotje raziskovalnega arhiva, v katerem so od leta 1973 shranjevali dokumente o raziskavah in bolnikih, ki so v njih sodelovali.

Svet zavoda mora po hitrem postopku potrditi v. d.-ja
Svet zavoda, ki je Rojčev odstop sprejel z osmimi glasovi od 12, pa se ni odločil, bodo kot vršilca dolžnosti za obdobje 3 mesecev izbrali internistično onkologinjo Tanjo Čufer, ki je bila leta 2003 za kratek čas tudi strokovnega direktorica inštituta.

Ker je Rojec ponudil nepreklicni odstop, vlada o njegovi razrešitvi ni dolžna odločati, zaradi česar morajo člani sveta po hitrem postopku potrditi vršilca dolžnosti, saj se bodo v nasprotnem primeru znašli v protizakonitem položaju.

Čufarjevo, ki je soglasje k imenovanju že dala, je svetu sicer predlagala ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič.