Del opozicijskih poslancev ob glasovanju o kandidatu za ustavnega sodnika Roku Svetliču po napovedih ni dvignil glasovnic. Tako so po napovedih ravnali poslanci LMŠ-ja, SD-ja, Levice, SAB-a in nepovezanih poslanci, ki so mu javno odrekli podporo. Kljub temu je Svetlič prejel potrebnih 46 glasov.

"Prisegam, da bom sodil po ustavi in zakonu ter po svoji vesti in si z vsemi svojimi močmi prizadeval za ustavnost in zakonitost ter za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin," je takoj zatem pred DZ-jem prisegel novoizvoljeni ustavni sodnik.

Svetlič se je v krajšem nagovoru po izvolitvi zahvalil za izkazano podporo. Poudaril je, da bo naredil vse, da bo lahko prav vsak človek, posebej tisti z roba družbe, brez kapitalske, ekonomske moči, verjel, da ima v pravu Republike Slovenije zanesljivega zaveznika.

Sorodna novica Prestavljeno glasovanje o Svetliču, Zorčič zavrača očitke o sodelovanju s koalicijo

Svetlič je bil sicer četrti kandidat, ki ga je Pahor predlagal za naslednika sodnice Dunje Jadek Pensa, ki se ji je mandat iztekel že julija lani. Pred njim je za ustavne sodnike predlagal Andraža Terška in Anžeta Erbežnika na podlagi javnega poziva ter Janeza Kranjca po lastni izbiri, a nihče izmed njih ni dobil zadostne podpore.

Kar nekaj negotovosti, ali jim jo bo v DZ-ju uspelo zagotoviti, je bilo tudi pred glasovanjem o Svetliču. DZ je 26. oktobra glasovanje o Svetliču na predlog SDS-a celo preložil. Ob odsotnosti dveh poslancev DeSUS-a in obstrukciji dela opozicije bi namreč potrebnih 46 glasov težko zagotovili. Pahor pa je vmes sporočil, da po informacijah, ki jih ima, Svetlič še vedno lahko dobi potrebno podporo v DZ-ju.

Svetlič je pravni strokovnjak in raziskovalec, predstojnik Pravnega inštituta pri Znanstvenoraziskovalnem središču Koper. Njegovo temeljno raziskovalno področje predstavljajo filozofija prava, etika, ontologija in nemška klasična filozofija.

Krivec: Dokazali smo, da nimamo visečega parlamenta

Vodja poslancev SDS-a Danijel Krivec je ob izvolitvi v izjavi za mediji poudaril, da so s tem dokazali, da v Sloveniji nimamo visečega parlamenta. Ta po njegovih besedah deluje, tako kot v demokraciji mora.

Izbira kandidata za ustavnega sodnika je prepuščena predsedniku države, ki lahko predlaga kogar koli. V SDS-u presoji predsednika republike zaupajo, pa tudi sami menijo, da je Svetlič primeren za funkcijo ustavnega sodnika, je pojasnil Krivec. Ob tem je zavrnil očitek, da bi pri glasovanju šlo za kazanje mišic koalicije.

Ob vprašanju, da čeprav zaupajo izbiri predsednika republike, v preteklosti niso vedno podprli kandidata, ki ga je predlagal, je Krivec poudaril, da je glasovanje o kandidatu za ustavnega sodnika tajno, zato je težko reči, "kdaj je bil kdo za in kdaj je bil kdo proti".

Sorodna novica Občina Krško je postala mestna občina

O opozicijskem pozivu vladi k odstopu DZ ne bo glasoval

Po izredni seji bodo poslanke in poslanci nadaljevali še izredno sejo o razmerah v državi, ki so jo začeli že 26. oktobra, a jo zaradi nesklepčnosti prekinili. Razpravo o tem so zahtevali v opozicijskih strankah LMŠ, SD, SAB, Levica in NeP, kjer menijo, da je za skrb vzbujajoče stanje v državi kriva vlada, ki mora zato odstopiti. Očitajo ji denimo vladanje z odloki, ustvarjanje izrednih razmer in politizacijo policije. Toda večina na odboru za notranje zadeve je ocenila, da priporočila predlagateljev niso utemeljena, in je predlagane sklepe zavrnila. O njih tako DZ danes ne bo glasoval.

Rok Svetlič – pravnik in filozof, ki mu je uspelo skozi sito "visečega parlamenta"

Kot je razvidno iz objavljenih življenjepisov, je Svetlič, rojen leta 1973, leta 1992 vpisal študij na ljubljanski pravni fakulteti. Ker je želel poglobiti teoretsko podlago študija, se je leta 1994 vpisal še na študij filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Končal je obe fakulteti.

Študij je nadaljeval na podiplomski stopnji, ki ga je končal leta 2002 z zagovorom magistrske naloge z naslovom Subjekt etičnega uma. Leta 2005 pa je uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Pravo in pravičnost – rehabilitacija naravnega prava pri Ronaldu Dworkinu, ki je, tako kot diplomska in magistrska naloga, nastala pod mentorstvom akademika Tineta Hribarja.

Od leta 2001 do 2006 je bil zaposlen kot raziskovalec na oddelku za filozofijo ljubljanske filozofske, leta 2006 pa se je zaposlil na Fakulteti za humanistične študije in Znanstvenoraziskovalnem središču Univerze na Primorskem.

V okviru pedagoškega dela je predaval predmete Človekove pravice in Filozofija prava. Na fakulteti je bil predstojnik oddelka za filozofijo in vodja katedre za pravo ter prodekan.
Bil je tudi gostujoči profesor na Evropski pravni fakulteti.

Vse do danes je Svetlič ostal raziskovalec, univerzitetni učitelj, sicer zaposlen kot predstojnik Pravnega inštituta na znanstvenoraziskovalnem središču v Kopru.

Med letoma 2013 in 2018 je bil predsednik Slovenskega filozofskega društva in podpredsednik Akademije za demokracijo, Društva za promocijo demokratične kulture. Osrednje področje njegovega raziskovanja in dela sta filozofija prava in človekove pravice. Svoje delo pa posveča raziskovanju fenomenom na presečišču prava in filozofije, je ob predstavitvi kandidature na mandatno-volilni komisiji povedala generalna sekretarka v uradu predsednika Nataša Kovač.

Dodala je, da Svetlič pri svojem delu in objavah analizira predvsem problematiko človekovih pravic, demokratične kulture, totalitarizmov, nasilja in svobode. "Celotno njegovo poklicno delo izkazuje globoko zavezo k demokratični kulturi, ki počiva na spoštovanju človekovih pravic, strpnosti in dialogov," je dejala Kovač.

Kot je navedla, njegova bibliografija obsega več kot 280 vnosov, od tega 55 znanstvenih člankov in poglavij ter šest monografij. V letu 2009 je tako izšla njegova monografija z naslovom Filozofija človekovih pravic. Leto pozneje je izdal univerzitetni učbenik z naslovom Izbrana poglavja iz politične morale. Leta 2015 je pri Slovenski matici objavil monografijo Prenašati bit sveta, ontologija prava in države.

Objavil je tudi blizu 130 kolumn v dnevnem časopisju. V njih med drugim ob razmahu pandemije javno opozarja na pomen načela solidarnosti, ki vključuje tudi skrb za zdravje sočloveka, poziva k zaupanju v pravo in demokratične institucije. Hkrati poziva vse ustanove, da naj bo njihov cilj povrnitev zaupanja državljanov, tako da bo vsakdo, zlasti običajni posameznik, človek brez družbene, politične ali ekonomske moči, lahko verjel, da ima v slovenskem pravnem redu zanesljivega zveznika.

Kot je posebej poudaril na javni predstavitvi v predsedniški palači, je prav to, torej zaupanje običajnih ljudi v slovenski pravni red, ki mora biti njihov zaveznik, tisto, k čemur želi kot ustavni sodnik v primeru izvolitve še posebej prispevati.

Podpora Svetličevi kandidaturi je bila vmes precej negotova. To se je zgodilo predvsem zaradi očitkov, da za ustavnega sodnika nima potrebnih kvalifikacij, da ima neprimerna stališča do ravnanja s prebežniki na mejah in po objavi posnetka, v katerem izvaja skladbo Rasist.

Svetlič je na javni predstavitvi povedal, da je na enem od posvetov izrekel stavek: "Vsaka država, tudi demokratična, tvega, da bo ob nenadni eskalaciji razmer, ko državni organi niso več kos situaciji, uporabila silo, vključno z orožjem."

"Govoril sem o katastrofičnih scenarijih, nisem jih legitimiral, še manj pozival k nastopu katastrofičnega stanja," je še pojasnil na predstavitvi. Ob tem je dodal, da je, nasprotno, pozval k naporom, da do tega stanja ne pride. "Trdno sem namreč prepričan, da če bo prišlo do prvega strela na naši meji, bi to pomenilo konec sveta, kot ga poznamo," je še dejal.

"Sem nekdo, ki nima nikogar za seboj. Ne stranke, ne ceha, ne katedre in ne računa na Twitterju. Delam, kar se mi zdi prav, in sem pri tem pogosto osamljen," je še dejal.

Prepričal je dovolj veliko število poslancev, da je dobil potrebnih 46 glasov v razmerah, ko številni menijo, da ima Slovenija t. i. viseči parlament, ko ne koalicija ne opozicija sami nimata večine.