Ob svetovnem dnevu Romov bodo po Sloveniji številne prireditve. Predsednik zveze Romov na Dolenjskem Miklič je v MMC-jevem intervjuju predstavil romsko problematiko na Dolenjskem in opozoril na počasnost reševanja perečih vprašanj.

Vabljeni k branju intervjuja.
_____________________________________________

Kako ocenjujete napredek pri urejanju romske problematike?
Romska problematika se ureja zelo, zelo počasi, lahko bi govorili o milimetrih ali pa da se ta problematika rešuje po polžje. Bolj kot ne imamo opravka z obilico obljub, analiz in tako imenovanih strategij. Sklepna izvedba in spravljanje rešitev na »teren« oziroma v romska naselja pa je zelo pomanjkljiva. Razen ko se občine lotijo urejanja naselij s pomočjo državnih sredstev, ki jih država zagotovi z razpisi.

Meni je žal, da v Sloveniji še vedno najdemo predvsem na JV države tista romska naselja, ki obstajajo že več kot 70 let in v njih živi na stotine Romov, kar predstavlja socialni problem. Naselja pa ostajajo nelegalizirana in brez pitne vode, župani pa se niti toliko ne zavzamejo, da bi prišlo do prenosa lastništva zemljišč z ministrstva za obrambo na novomeško občino, kar država že nekaj časa ponuja.

Opaziti je očitna razlika med Dolenjsko in Prekmurjem, kjer je položaj dosti bolje urejen, kajne?
Mislim, da je država in tudi vlada v preteklih letih večino sredstev in napora namenjala predvsem Prekmurju. Medtem pa so na romsko problematiko na Dolenjskem, tudi zato ker tukaj nismo tako dobro organizirani, malo pozabili. Medtem pa so pravzaprav pobudo prevzele civilne iniciative, ki so na romsko problematiko opozarjale v luči nasprotovanja romskim naseljem in reševanju romske problematike.

Človeku, ki ni vajen videti takšnih razmer, lahko z eno besedo opišemo, da gre za katastrofo v romskih naseljih na Dolenjskem. Res pa je, da ne bo vse tako črno, da tudi na Dolenjskem najdemo v romskih naseljih lepe hiše z lepimi urejenimi okolicami. Vendar so za te lepe podobe zaslužni Romi sami z lastnimi sredstvi, takšna naselja seveda ne potrebujejo naše pomoči. Mi kličemo predvsem po pomoči za naselja, ki niso urejena, so nezakonita, nimajo pitne vode in elektrike.

Možne začasne rešitve, da bi se priklopila voda in elektrika, obstajajo, kot so to pred kratkim storili v Kočevju.

Kaj je glavna razlika med Prekmurjem in Dolenjsko?
Romi v Prekmurju imajo zelo dobre odnose, lahko bi rekli sožitje z okoliškimi prebivalci. Na Dolenjskem tega seveda ni, pri nas na šolah so romski otroci še vedno zelo slabo sprejeti, otroci še vedno pokažejo s prstom »glej, to je cigu migu«. Obstajajo še vedno ti stereotipi.

Se na Dolenjskem razmere popravljajo?
Da, se izboljšujejo, ampak ponovno poudarjam, po polžje. Sreča je, da smo se nekateri Romi na Dolenjskem združili, ker če sem zelo iskren, med romskimi funkcionarji v Prekmurju in nami tu na Dolenjskem vlada razdor. Predvsem je ta razdor povzročil Zakon o romski skupnosti, sestava raznih vladnih komisij, pa tudi svet romske skupnosti itd.

Kaj bi bilo najbolj nujno rešiti na Dolenjskem?
Najprej imam v mislih romsko naselje Žabjek, država je ponudila prenos zemljišč na novomeško občino, kar bi omogočilo ureditev in legalizacijo. Občina teh zemljišč enostavno ne sprejme, ne vem, zakaj občina čaka, medtem ko okoliški prebivalci naravnost norijo zaradi neurejenih razmer.

Kot pozitivno bi poudarili boljšo komunikacijo med vidnimi predstavniki romske skupnosti in in tistimi državnimi službami, ki se ukvarjajo z Romi pri nas.

Kako ocenjujete prizadevanja za legalizacijo in normalizacijo življenja v naseljih, kot je Žabjek?
Za legalizacijo romskih naselij se v Novem mestu ne dela nič. Meni je žal, da se pojavljajo celo primeri, ko bi Romi želeli kupiti parcele in si tako legalizirati objekte, pa občine ne želijo prodati zemljišč. Očitno nekaterim ustreza, da Romi živijo tako kot pred stoletji, na črno oziroma dobesedno po »romsko«, če lahko tako rečem.

Kako komentirate izjavo poslanca Zvonka Laha iz SDS-a, da bi morala biti romska naselja zunaj »puškinega dosega«?
Na seji, ko je poslanec to izjavil, sem bil zraven, to je izjavil pred menoj. Meni je žal, da se s tem primerom ne ukvarja policija oziroma da ni prišlo do kazenske ovadbe. Šlo je za sovražni govor, ta gospod poslanec (Zvonko Lah) tudi prihaja s konca, ki je v neposredni bližini naselja Žabjek.

Poslanci bi morali imeti neko etiko in se drugače obnašati, sploh ko rešujemo romsko vprašanje. Dovolj je posploševanja in kazanja s prstom, jaz vedno pravim, ko Rom nekaj stori, naj se ga izpostavi z imenom in priimkom. Naj se ga kaznuje in za to odgovarja kot posameznik, ne pa da krivda pade na celo skupnost.

Kako se spopadate s to posplošeno predstavo oziroma karikaturo Roma kot kriminalca?
Meni gre kar na smeh vsakič znova, ko v časopisu preberem, da naj bi to storili »Romi«. Pa naj gre za kokoši in tako naprej. Romi obsojamo vsakršno nasilje in kriminalno dejanje, takšna dejanja mečejo slabo luč na našo skupnost. Tudi mi si želimo, da so takšni ljudje obsojeni. Predsodki so še vedno trdno zasidrani, za vsakršno tatvino se takoj pomisli »Rom je bil!«.

Kaj v vaši zvezi pripravljate ob svetovnem dnevu Romov?
Pripravljamo osrednjo slovesnost ob dnevu Romov v Grosuplju danes ob 17. uri, naša gostja pa bo tudi nekdanja predsednica vlade Alenka Bratušek. Vrata so odprta vsem, še posebej so dobrodošli okoliški krajani in širša slovenska javnost, da morda spozna od blizu, kdo smo Romi. Pokazali bomo bogato romsko kulturo ob plesu in glasbi.