Pod drobnogled smo sicer postavili predvsem predloga o spremembi zakona o RTV-ju in statusnem preoblikovanju STA-ja.

"Socialni demokrati svobode medijev ne razumemo kot svobode lastnikov (države ali kapitala) pri manipuliranju z medijskimi vsebinami, temveč kot svobodo in avtonomijo novinarskega in uredniškega dela," je za MMC dejal Mitja Rotovnik (SD). SD kot temeljna pogoja za svobodo in avtonomijo medijev razume neodvisnost in profesionalno kompetentnost novinarjev in urednikov ter močno civilno družbo, ki mora imeti odločilen vpliv na programske vsebine javnih medijev.

SD za preobrazbo RTV-ja po zgledu BBC-ja
V tem kontekstu predlaga spremembo zakona o RTV Slovenija, pri čemer bi se zgledoval "po modelu odličnosti in odprtosti angleške javne televizije BBC in ga prilagodili slovenskim razmeram". Rotovnik pravi, da je treba znotraj RTV Slovenija še zlasti spremeniti sistem upravljanja, saj v SD-ju menijo, da bi moral programski svet vnovič dobiti osrednjo vlogo pri določanju programske in poslovne politike zavoda.

LDS za več sprememb v zvezi z RTV Slovenija
Tudi v LDS-u zagovarjajo nekatere spremembe medijske zakonodaje, saj so prepričani, da je treba odpraviti podrejanje medijskega sektorja političnemu podsistemu v državi "in zagotoviti najboljše pogoje za svobodno in neodvisno delo novinarjev in novinark," je za MMC povedal Aleš Gulič.

Ko gre za RTV, je LDS po Guličevih besedah za to, da se javna radio in televizijo spet preoblikuje iz državnih v javna medija; odpravi vse oblike zastopstev predstavnikov političnih strank v organih nadzora in upravljanja RTV Slovenija; odpravi status javnih državnih uslužbencev, zaposlenih na javnem RTV, zlasti novinarjev in urednikov, saj je ta po mnenju LDS-a v nasprotju z naravo njihovega dela in zahtevo po uredniški, upravni in finančni neodvisnosti javnega RTV-ja ter z javno-zasebnim partnerstvom zagotovi večji delež programov, ki naj bi jih v skladu z določili zakona o medijih za programe javnih radia in televizije ustvarili neodvisne produkcijske skupine in avtorji.

Zares tudi za statusno spremembo STA-ja
Za sprememo zakona o RTV Slovenija in zakona o medijih se zavzemajo tudi v Zaresu. Kot nam je povedala Majda Širca, pa so oblikovali tudi predlog za statusno spremembo STA-ja. Kot je znano, bi ga bilo treba po mnenju Zaresa iz gospodarske družbe preoblikovati v informativno agencijo, ki bi delovala kot javni zavod ali pa bi bila v lasti več velikih medijev.

DeSUS: Janševa vlada slabo preuredila zakon o RTV-ju
V DeSUS-u predlog trojčka, da se popravi zakon o RTV Slovenija, podpirajo. Franček Rudolf nam je pojasnil, da je zdajšnja vlada zaradi grobe pristranskosti zamudila priložnost, da se preuredi arhaične razmere v zavodu in vzpostavi učinkovito hierarhijo.

"Civilna družba utegne veliko stati in povzročati neznosne zamude, je pa še vseeno boljša oblika, kot pa prepustitev vodenja hiše ljudem, ki so očitno podrejeni določenim ideologijam in gospodarjem in ki so nesramno nedemokratični," je komentiral predlog SD-ja, ki meni, da mora RTV priti pod okrilje civilne družbe. Tudi Zaresov predlog glede statusnega preoblikovanja STA-ja Rudolfu ni nevšečen: "Možno je eno in drugo, vendar menim, da bi kot gospodarska družba, ki nudi usluge različnim porabnikom, bolje uspevala."

SLS: Podprli bomo dobre predloge
V SLS-u delijo mnenje tistih, ki pravijo, da so spremembe medijske zakonodaje nujne. Za MMC so poudarili, da bo predhodno potrebna temeljita široka strokovna razprava. Na vprašanje, ali podpirajo spremembe zakona o RTV-ju, so odgovorili: "SLS tudi zagovarja stališče, da mora javna RTV zagotavljati kakovostne vzgojne in izobraževalne, kulturne ter druge programe, ki so morda manj komercialno zanimivi, nujni pa za vzgojo in izobraževanje mladih. Takšni programi si delijo isto usodo kot slovenska knjiga na majhnem slovenskem trgu."

Glede STA-ja menijo, mora tudi v prihodnje ostati v slovenski lasti. Slediti mora "ciljem objektivnosti, profesionalnosti in učinkovitega pretoka informacij". Poleg tega mora razvoj agencije "uresničevati vlogo prijaznega servisa, čigar uredniška politika in zaposlovanje morata biti v skladu z moralno etiko in v neodvisnosti od političnega vpliva".

SNS: V predlogu Zaresa zahteva po popolni kontroli STA
Z SD-jevim predlogom zkona o RTV-ju pa se ne strinja SNS. "Težko si predstavljamo, da bi RTV kot javna televizija prišla pod okrilje civilne družbe, saj tega pojma ni mogoče enoznačno opredeliti. Civilne družbe se lahko organizirajo in delujejo na različnih področjih, z zelo različnimi cilji in usmeritvami. Nenazadnje je lahko tudi civilna družba sestavljena le iz peščice istomislečih ljudi, ki narekujejo njeno delovanje," je nasprotovanje preureditvi RTV-ja po zgledu BBC-ja za MMC utemeljil Zmago Jelinčič.

Zaresov predlog o spremembah STA-ja težko komentira, saj naj ne bi bil dovolj konkreten. "Je pa v predlogu Zaresa čutiti zahtevo po popolni kontroli STA-ja, da bi se slednja priključila že kontroliranim medijem s strani te politične opcije," pravi Jelinčič.

SDS: Predlog SD-ja priča o nedemokratičnosti tranzicijskih levičarjev
"BBC je formalno podrejen kraljici, dejansko pa vladi. Napovedovanje zamenjave zakona, ki je bil potrjen na referendumu, priča o total(itar)ni nedemokratičnosti tranzicijskih levičarjev. Ne le slovenska, tudi nemška izkušnja zelo jasno pove naslednje: najhujše si politika podredi medij, kadar to počne netransparentno, na primer preko sebi podrejene civilne družbe," je bil še bolj kot Jelinčič kritičen Branko Grims (SDS).

"Do zmage novega zakona o RTV Slovenija na referendumu je bil dva mandata predsednik Sveta RTV Slovenija kar bivši predsednik (sedanje) SD, g. Janez Kocijančič, seveda kot predstavnik 'civilne družbe'. To je samo še en dokaz, kako politične glasnice tajkunskega kapitala – SD, LDS in Zares – govorijo o prihodnosti, z dejanji pa nas vračajo v preteklost. Tako je vedno bilo in bo," je menil.

Podobno strog je bil Grims tudi do predloga Zaresa. Po njegovih besedah bi uresničitev predloga pomenila, da se STA odproda tajkunskemu kapitalu. "Predsednik Zares g. Gregor Golobič očitno točno ve, kaj dela, predvsem pa, za koga."

M. N.