Glasovanje bodo poslanci opravili v petek. Ministrica za kulturo Majda Širca je v uvodu ob prvi obravnavi predloga dejala, da RTV Slovenija ostaja osrednji javni medij nacionalnega pomena - kot samostojna pravna oseba javnega prava posebnega kulturnega in nacionalnega pomena.

Širca: Orali smo ledino
Predlog zakona po njenih besedah ohranja osnovno organizacijsko strukturo, vendar pa je velika večina ustanovnih elementov RTV Slovenija urejena drugače. Število članov sveta se bo tako spremenilo z zdajšnjih 29 na 15, medij bi po novem vodila 5-članska uprava, nadziral pa bi ga 7-članski nadzorni svet. Uslužbenci na RTV Slovenija ne bodo več javni uslužbenci, določanje višine RTV-prispevka pa ne bo več v domeni vlade, ampak se bo avtomatično usklajevalo z rastjo življenjskih potrebščin. Ob tem je poudarila: "Na nek način smo orali ledino pri iskanju rešitev okostenelega, več desetletij uveljavljenega načina funkcioniranja javnih zavodov."

Potem ko je ministrica predstavila ključne točke novega zakona, pa so poslanci začeli predstavljati stališča svojih poslanskih skupin.

Zares: Večja avtonomnost in transparentnost poslovanja
Cvetka Zalokar Oražem je v imenu poslanske skupine Zaresa, ki namerava zakon podpreti, pojasnila, da je ministrica v pripravo novega zakona vključila veliko število strokovnjakov, civilno družbo in zainteresirano javnost, zato je usklajevanje trajalo dolgo. In kaj zakon prinaša novega? V prvi vrsti marsikaj boljšega pri uveljavljanju večje odgovornosti glede uresničevanja avtonomnosti, zavezanosti javnosti in bolj transparentnega poslovanja ter pri oblikovanju kakovostnih in raznolikih programov.

Ena ključnih sprememb je po besedah Zalokar Oražmove ta, da bo javna televizja lahko po novem samostojno upravljala premoženje. Ob tem je poslanka izrazila prepričanje, da se po novem zakonu ne bo mogla ponoviti zgodba glede odpravnine v. d.-ja generalnega direktorja RTV Slovenija Antona Guzeja. Ob tem je dodala, da se ji zdi zanimivo, da nihče še ni sklical izredne seje DZ-ja glede tega vprašnja. Dejala je tudi, da Zares preseneča, da si novinarji želijo ohraniti status javnih uslužbencev, saj zakon omogoča zadostne varovalke za vse.

SLS: Skrbi nas usoda zaposlenih na RTV Slovenija
Janez Ribič je v imenu poslanske skupine SLS-a poudaril, da je zakon potreben še marsikatere spremembe. V SLS-u so predlagali, naj svet RTV Slovenija sestavlja večje število članov. Hkrati v stranki menijo, da tretji parlamentarno informativni program ob vse večjem številu gledalcev dviguje demokratične standarde v Sloveniji. SLS še vedno skrbi nedorečena usoda zaposlenih na RTV Slovenija, saj se jih je 55 % izreklo za to, da ostanejo javni uslužbenci. Pri tem predlog ni bil usklajen z reprezentativnimi sindikati.

Ribič je zatrdil, da je SLS pripravljen podpreti le takšen zakon o RTV-ju, ki bo zagotavljal spoštovanje človekove osebnosti in dostojanstva, načela nepristranskosti, neodvisnosti in avtonomnosti.
DeSUS: Čudno bi bilo, da bi svetnike RTV-ja imenoval predsednik države
S sprejetjem novele zakona se nam obeta prevetritev naše osrednje medijske hiše. V predlogu gre za pomembna načela, ki sledijo poslanstvu javne nacionalne radiotelevizije. Sledi uporabnikom, zato ga bomo v okviru prvega branja podprli, pa je povedal Anton Urh (DeSUS).

Prenova nacionalne radiotelevizije je namreč po njegovih besedah nujna in potrebna ob upoštevanju njene avtonomije in neodvisnosti do politične in kapitalske moči.

SNS: Sporno, da svetnika lahko imenuje predsednik republike
In če je bilo že iz besed DeSUS-ovega predstavnika mogoče razbrati, da predloga zakona v stranki upokojencev še zdaleč ne jemljejo kot popolnega, je to še bolj jasno povedal Miran Györek (SNS). V predstavitvi stališča poslanske skupine SNS-a je tako menil, da je spornih ogromno točk.

S kritiko se je zaustavil predvsem pri na novo predlagani pristojnosti predsednika republike, da v (programski) svet RTV Slovenija predlaga dva svetnika. Zatrdil je, da takšne ali podobne ureditve ni v nobeni drugi primerljivi državi. Predsednik naj bi imel sicer po novem med drugim nalogo predlagati predstavnika obeh narodnih manjšin v svetu. "Nikjer ni opredeljeno, kako se bodo dogovorili za skupnega svetnika za obe manjšini," je opozoril Györek. Po njegovem mnenju bi bilo bolje, da sta v svetu tako predstavnik italijanske kot madžarske manjšine, saj bo sicer izbor le enega "vprašljiv in konflikten".

Göncz: Kako naj nekdo, ki se spozna na eno skupnost, predstavlja dve?
Predloga, da bi v svetu RTV Slovenija po novem sedel samo en predstavnik narodnih skupnosti, ne moremo sprejeti, je v DZ-ju dejal tudi László Göncz (predstavnik poslancev narodnih skupnosti). »Kako bi bil lahko nekdo, ki se spozna zgolj na eno narodno skupnost, kompetenten zastopnik obeh skupnost v svetu?« se je vprašal.

Tudi njemu se zdi vprašljiva še nova vloga predsednika republike.

LDS: Stari zakon omogoča kršitve novinarskih standardov
Precej prizanesljivejši je bil Borut Sajovic (LDS). Novi RTV-zakon je po njegovih besedah potreben zato, ker je obstoječi omogočal različne kršitve novinarskih standardov - politične pritiske, cenzuro ipd. »Želimo si profesionalno radiotelevizijo,« je interes LDS-a opisal Sajovic in poudaril, da so v njihovi stranki vedno podpirali aktualen in strokovni RTV, ki mora služiti državljanom. Na tem mestu se je treba po njegovih besedah vprašati, zakaj je nov zakon sploh potreben. Zato, ker se je politika v preteklih letih posredno in neposredno vmešavala v delo RTV-ja, je prepričan vodja poslanske skupine LDS-a.

Pri tem ni mogel mimo kritike avtorja obstoječega zakona o RTV-ju Branka Grimsa (SDS), ki je menda zapisal, da so zakon napisali ugledni domači in tuji strokovnjaki, nato pa se je leta 2006 pohvalil, da ga je oblikoval on sam. »Grims ni noben medijski strokovnjak, temveč je politični demagog,« je bil kritičen Sajovic.

SD: Za avtonomijo se je treba boriti
»Noben zakon sam po sebi ne prinese avtonomije, ampak se je treba zanjo boriti,« pa je v okviru prvega branja predloga RTV-zakona dejala Majda Potrata (SD). V predstavitvi stališča največje poslanske skupine je opozorila, da pa se da v tem kontekstu veliko narediti s tem, da se vzpostavi ustrezen način za oblikovanje sestave programskega sveta.

Dodala je, da imajo poslanci SD-ja kljub temu nekaj pomislekov, ti pa so vezani predvsem na statusno preoblikovanje zavoda; izključitev zaposlenih iz sistema javnih uslužbencev in parlamentarnega programa. "Prepričani smo, da se v nadaljevanju obravnave zakona utegne še kaj spremeniti, tudi kar zadeva stopnjo usklajenosti. Zato bo poslanska skupina SD-ja z redkimi izjemami podprla sklep, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo," je sklenila.

SDS: Predlagani zakon ni nič manj političen, kot je Grimsov
S pomirjujočimi besedmi o predlogu zakona je nato pometel Aleksander Zorn (SDS), ki je zatrdil, da je drugi predlog zakona o RTV-ju še slabši od prvega. Opozoril je, da bi morala priprava zakona potekati resneje in vse kolege pozval, naj ustavijo prestižne boje med t. i. Grimsovim in zdajšnjim zakonom: "Predlagam, da se nehamo ukvarjati s tem. Pozivam svoje kolege, da nikakor ne hvalijo Grimsovega zkona. Pustimo te znotrajparlamentarne bitke. /.../ Z njimi ne bomo dosegli, da bo zakon končno dober."

"Hkrati me, seveda, ima, da bi kolegom priporočil, da bi zakon podprli," je dodal. "Če se vlada zamenja, bomo lahko odlično vladali in s tem zakonom, ki je prav tako političen in omogoča politični pritisk na novinarje."