Po besedah predsednika sveta Dejana Guzelja bi bilo izglasovanje nezaupnice vodstvu pred četrtkovim sestankom vodstva s predsednikom programskega sveta Jernejem Pikalom nesmiselno.

RTV Slovenija je namreč po zapletih pri imenovanju novega generalnega direktorja zavoda na seji konec maja še vedno brez vodstva. V. d. generalnega direktorja Anton Guzej se je namreč pritožil na imenovanje Marka Fillija, ker naj bi to potekalo nezakonito. Sodišče je zahtevi Guzeja o prepovedi imenovanja ugodilo, Pikalo pa se je na odločitev sodišča pritožil.

Tako bodo zdaj Guzej, Filli in Pikalo skušali najti skupno rešitev na sestanku v četrtek. Svet delavcev pa bo počakal na rezultat srečanja. Od 13 članov sveta vodstva nista podprla dva člana. Pravno-formalnega vpliva na imenovanje oz. razrešitev vodstva sicer svet delavcev zavoda po besedah Guzelja nima, lahko pa tako izkaže svoje nezadovoljstvo z vodstvom oz. načinom vodenja zavoda.

Zakon o RTVS še ta mesec pred poslance
V sklopu redne junijske seje pa bodo poslanke in poslanci v četrtek opravili tudi prvo branje novega zakona o Radioteleviziji Slovenija. Po besedah ministrice za kulturo Majde Širca se z novim zakonom država skozi različne rešitve umika iz RTVS, in sicer tako, da predaja premoženje RTVS samemu zavodu, da spreminja status zaposlenih in da RTV-prispevek ne bo več v domeni vlade, ampak se bo samodejno usklajeval z rastjo življenjskih potrebščin.

Koordinacija novinarskih sindikatov RTV Slovenijia, ki združuje osem reprezentativnih sindikatov združenih v Sindikat novinarjev Slovenije, je pred obravnavo v DZ-ju vlado in poslance pozvala, naj še posebej skrbno pretehtajo argumente in strokovne predloge, zlasti tiste, ki so jih že posredovali in so tudi del izjave o usklajenosti ter razlikah, ki so jo pred kratkim podpisali. Dodali so, da ima Koordinacija novinarskih sindikatov mandat, da vztraja na stališčih svojih članov in je še naprej zavezana socialnemu dialogu ter se je pripravljena usklajevati o posameznih rešitvah v novem zakonu. Poslance in politične stranke pa so ob tem pozvali še, naj argumentiranih in strokovnih predlogov koordinacije politično ne zlorabljajo in z njimi ne manipulirajo. "Če jih bodo z gorbo politično silo poteptali, bomo uporabili vsa zakonita sredstva, ki so nam na voljo, da svoje interese zavarujemo," so zaključili.

Novinarji se s predlogom ne strinjajo
Predlog je sicer naletel na kritiko strokovne in laične javnosti. Z njim se prav tako ne strinja večina novinarjev javnega zavoda, kar je pokazala anketa, ki jo je izvedla Koordinacija novinarskih sindikatov RTVS. 66,88 odstotka sodelujočih v anketi se je namreč izreklo proti predlogu, da zaposleni na zavodu ne bi bili več javni uslužbenci. 33,12 odstotka anketiranih pa je takšno rešitev podprlo.

Preoblikovanje RTVS-a v samostojno pravno osebo javnega prava posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, kot je določeno v predlogu novega zakona o RTVS, podpira 22,29 odstotka vprašanih novinarjev, nasprotuje pa mu 77,71 odstotka.

Del novinarjev se sicer zavzema tudi za druge možne rešitve, a pod pogojem, da predlagatelji zakona oblikujejo jasne, nedvoumne in prepričljive predloge za statusno preoblikovanje RTV Slovenija, so sporočili s Koordinacije sindikatov, kar sedanji niso, zato jim novinarji ne zaupajo. Dodali so, da je iz ankete razvidno, da ob predlagani statusni spremembi večine novinarjev ni prepričalo zagotovilo iz 57. člena predloga zakona, ki na papirju sicer zagotavlja ohranitev vseh pridobljenih pravic zaposlenih do sklenitve novih aneksov h kolektivnim pogodbam. Iz odzivov članov pa tudi sklepajo, da novinarji ne zaupajo v kakovosten socialni dialog med zaposlenimi in upravo, saj so bili v preteklosti že večkrat oškodovani.

Podpore za nov način imenovanja urednikov ni
Določbo predloga zakona, ki predvideva, da se uprava o imenovanju odgovornih urednikov posvetuje s programskimi sodelavci v uredništvu, v primeru njihovega odklonilnega stališča pa odgovornega urednika imenuje programski svet RTV Slovenija, je podprlo 24,68 odstotka anketiranih novinarjev, proti se je izreklo 75,32 odstotka.

Največ tistih, ki nasprotujejo zdajšnji rešitvi, se je sicer zavzelo za vrnitev instituta soglasja pri imenovanju odgovornih urednikov, če pa uskladitev stališč z vlado o tem ne bo mogoča, pa se zavzemajo vsaj za temeljito spremembo postopka imenovanja odgovornih urednikov.

Upravi in zaposlenim naj morebitna sprememba postopka imenovanja odgovornih urednikov naloži bolj poglobljeno izmenjavo informacij in kvalificirano izrekanje o kandidatih za odgovorne urednike. Če bodo pri tem prevladali strokovni in ne politični ali kakšni drugi subjektivni razlogi, potem "ne vidimo, zakaj odgovorni uredniki ne bi bili imenovani s podporo uprave in zaposlenih."

Kritike tudi med javno razpravo
Tudi v parlamentu se je večina razpravljalcev na javni razpravi o osnutku zakona izrekla kritično. Glede preoblikovanja RTVS-a v osebo javnega prava posebnega nacionalnega pomena so namreč ocenili, da je slaba in neuresničljiva, glede novega načina izbire in sestave sveta RTVS pa, da ne zagotavlja depolitizacije zavoda.