Po Ruplovih besedah, ki jih je izrekel sklepni dan konference, na kateri okoli 300 najvidnejših mednarodnih strokovnjakov, političnih voditeljev, predstavnikov narodnih organizacij in zasebnega sektorja razpravlja o pomenu Kaspijske regije v prihodnosti, države včasih potrebujejo drugačne okvire za iskanje rešitev. Pri tem jim lahko pomagajo EU, evropska perspektiva, sosedska politika ali pa kak nov izum, dodaja minister.

Rupel meni, da je tranzicija v kaspijski regiji svojevrstna in da bo verjetno prihajala v valovih, pri tem pa je treba zagotoviti predvsem nekatere osnovne standarde, kot so pravna država in delujoče institucije, da bi zagotovili stabilnost in gospodarski napredek.

Velik pomen kaspijske regije
Evropski strategi in oblikovalci politike energetski in geopolitični razsežnosti kaspijske regije pripisujejo vedno večji pomen. Predvidevajo, da bo imel prihodnji politični in gospodarski razvoj kaspijske regije dolgoročne posledice za prihodnost evropske energetske varnosti in varnosti na splošno. Politična stabilnost ob Črnem morju in v Južnem Kavkazu je podlaga in predpogoj za razvoj te regije v zanesljivega energetskega partnerja Evrope.

Kaspijska regija je pomembna tako z energetskega kot tudi geopolitičnega pogleda, predstavlja pa tudi most do Srednje Azije. Z vidika zagotavljanja energetske varnosti je v interesu EU-ja, da poglobi svoje strateško partnerstvo z državami iz regije.

Ferrero Waldnerjeva: Stabilnost je pred kratkoročnimi koristmi
Evropska komisarka za zunanje odnose Benita Ferrero Waldner je pozvala voditelje držav v Južnem Kavkazu, naj se zavedajo odgovornosti, ki jo imajo ne le do svojih prebivalcev, ampak do regije v celoti. Želi, da se dolgoročni cilji miru, blaginje in stabilnosti regije postavijo pred vse kratkoročne taktične koristi.

El Baradej z Janšo
Konference se udeležuje tudi generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo Mohamed El Baradej, ki ga je na delovnem kosilu gostil slovenski premier Janez Janša.

Sogovornika sta izmenjala stališča o aktualnih razmerah na svetu na področju jedrske varnosti, predvsem o Severni Koreji in Iranu. El Baradej se je sešel tudi z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom in s slovenskim veleposlanikom na Dunaju Ernestom Petričem. Srečanje je potekalo ob pripravah na slovensko predsedovanje Svetu guvernerjev IAEA-ja. El Baradej je izrazil prepričanje, da bo Slovenija zadani nalogi kos.

Generalni direktor IAEA-ja je prišel v Slovenijo v ključnem trenutku za mednarodno skupnost, saj se bo v torek iztekel rok, do katerega naj bi Iran odgovoril na poziv Varnostnega sveta ZN-a, ki je bližnjevzhodno državo pozval k prekinitvi jedrskega programa. V nasprotnem primeru bi jo lahko doletele gospodarske sankcije.