"Vsi primeri so bili pretehtani," je zatrdil Janez Rupnik, ki je na čelu Policijske uprave (PU) Ljubljana od 1. oktobra in ki so ga poslanci na odboru zaslišali kot zadnjega. Protestniki so se nasilno upirali policistom, je pojasnil. Po njegovih besedah so protestniki na vseh lokacijah ves čas delovali proti policiji.

Na ugotovitve iz poročila strokovne komisije, da so bili plinski naboji uporabljeni nepravilno, pa je dejal, da se je zaradi stresne situacije lahko zgodila manjša nepravilnost. Določenih stvari pri uporabi prisilnih sredstev po njegovih besedah ni mogoče predvideti.

Sicer pa so občane že dan prej posvarili pred neprijavljenim shodom. Ob tem je poudaril, da zakonodaja ne sledi dogajanju v praksi, zato ima policija pri varovanju neprijavljenih protestov zelo težko nalogo.

V operativni štab sta po njegovih besedah 5. oktobra prišla tudi državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Franc Kangler in generalni direktor policije Anton Olaj, da bi videla, "kakšna je situacija". Pri tem je Rupnik zanikal, da bi Kangler dal kakšna navodila policiji.

Na vprašanje, ali bo zaradi ugotovljenih nepravilnosti odstopil z mesta direktorja PU-ja Ljubljana, pa je zatrdil, da ne bo.

Medved: Policija je zaradi pričakovanj politike ukrepala ostreje

Po koncu seje je predsednik preiskovalne komisije Rudi Medved (LMŠ) ocenil, da so tisti, ki so na protestih 5. oktobra odločali, kako bodo ravnali, zelo dobro vedeli, kaj se je zgodilo s tistimi, ki so 25. junija po prepričanju politike premalo ostro nastopili proti protestnikom.

"Da bi upravičili pričakovanja politike, so ravnali še ostreje, kot bi bilo treba, ter naleteli na aplavz politike in na pohvalo, da je policija, ki vsevprek strelja z naboji, končno moderna evropska policija," je dejal v izjavi za medije. Politika je kadrovsko na vseh ključnih mestih v policiji po Medvedovih besedah že dosegla svoje, zato se boji, da bo v prihodnjih posredovanjih policije še več represije, da bi bila bolj všeč politiki.

Komentiral pa je tudi pred kratkim objavljeno poročilo strokovne komisije, ki jo je po shodu 5. oktobra v Ljubljani imenoval generalni direktor policije Olaj. Ocenila je, da so policisti prisilna sredstva uporabili strokovno in zakonito, kljub temu pa je opozorila na nekatere nepravilnosti. Te je izpostavil tudi Medved. "Tudi komisija, ki jo je ustanovila policija, ni mogla mimo nekaterih dejstev, na katera smo opozarjali, namreč da je šlo za čezmerno uporabo prisilnih sredstev, solzivca in vodnega topa. To je zapisala črno na belem," je dejal.

Komisija je z ugotovitvami poročila soočila direktorja ljubljanske policijske uprave Rupnika. "Frapantna je ugotovitev, da se njemu to ne zdi popolnoma nič sporno in na vprašanje, ali lahko v prihodnje, če bo prišlo do uporabe prisilnih sredstev, ponovno pričakujemo streljanje plinskih nabojev na prazne trge, skomigne z rameni, da je pač situacija na terenu takšna, da je težko odgovarjati, kaj in kje so bo zgodilo," je še poudaril Medved.

Isić: Odstranitev t. i. rumenih jopičev je bila strokovna, zakonita in sorazmerna

Vodja oddelka za javni red in mir na ljubljanski policijski upravi Nermin Isić je na zaslišanju pojasnjeval okoliščine varovanja protesta 25. junija, na katerem je policija s Prešernovega trga odstranila t. i. rumene jopiče. Isić je takrat v operativnem štabu vodil varovanje neprijavljenega shoda. Po njegovi oceni so ukrepali strokovno, zakonito in sorazmerno ter z ukrepanjem preprečili množične kršitve javnega reda in miru. Po koncu shoda je po njegovih besedah nekdanji direktor PU-ja Ljubljana Boštjan Glavič od generalnega direktorja policije Olaja dobil tudi sporočilo, da so dobro opravili delo.

Kmalu zatem, v nedeljo, je Olaj nad delom PU-ja Ljubljana odredil strokovni nadzor, saj da se je pojavil dvom o nepristranskem delovanju policije in kršitvi človekovih pravic vsem udeležencem shoda, je povedal. Dopolniti so morali tudi poročilo po končanem varovanju, in sicer z opredelitvijo, kdo je dal ukaz za posredovanje ob Prešernovem spomeniku. Tega je izdal Isić, je povedal in dodatno pojasnil, da jim z milejšimi ukrepi na javnem kraju ni uspelo vzpostaviti javnega reda in miru.

Strokovni nadzor je po njegovih besedah ugotovil, da je policija z ukrepi preprečila hujše in množične kršitve javnega reda in miru, ukrepi so bili zakoniti in sorazmerni, uporaba prisilnih sredstev je bila najmilejša, glede dvoma o nepristranskosti pa so ugotovili nekatere nepravilnosti. Kmalu zatem je Isić prejel opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja. Kot je pojasnil, so mu očitali kršitev načela enakopravne obravnave in enakopravnosti pred zakonom, ker naj bi bili njegovi ukazi usmerjeni samo zoper eno skupino.

Isić: Opozorilo pred odpovedjo me je prizadelo

Isića je omenjeni delovnopravni ukrep zelo prizadel. Povedal je, da v 37 letih dela v policiji ni imel nobenih težav, nikoli ni bil v disciplinskem postopku, ocenjuje, da je vedno delal strokovno in zakonito. Prav tako ne ve, kako bi s svojimi odločitvami krnil ugled policije, kar so mu tudi očitali. Na izrečeni ukrep ni imel možnosti pritožbe, kar ga je privedlo do tega, da se je odločil za upokojitev.

Isić je še povedal, da sta se pred začetkom junijskega shoda v vodstvu varovanja oglasila minister za notranje zadeve Aleš Hojs in Olaj. Seznanil ju je z ukrepi, ker pa sta se zglasila pred začetkom shoda, nista imela vpogleda v dogajanje, prav tako nista mogla vplivati na odločitve. Na vprašanje, ali bi lahko sama navzočnost ministra vplivala na njegovo ravnanje, je Isić zatrdil, da ne in da je sam sprejemal strokovne odločitve.

Na dodatno vprašanje, kakšna je sicer praksa policije pri varovanju shodov, ko na njih vdre provokator ali skupina provokatorjev, je Isić pojasnil, da policisti kršitve poskušajo preprečiti že pred samim shodom, če pa se te zgodijo, odstranijo kršilce, ki so jih začeli.

Glavič: Političnih pritiskov ni bilo

Boštjan Glavič, ki je PU Ljubljana vodil do 30. septembra, je na seji komisije DZ-ja, ki preiskuje sum političnega vmešavanja v delo policije, zanikal morebitne politične pritiske na njegovo delo. Opomin pred odpovedjo delovnega razmerja pa je dobil, ker je bila 25. junija na protestu na Prešernovem trgu ukazana odstranitev t. i. rumenih jopičev.

Ukaz za posredovanje na protestu ob Prešernovem spomeniku je dal vodja varovanja Isić, ki je prav tako dobil opomin pred odpovedjo delovnega razmerja, je povedal Glavič, ki je ljubljansko policijsko upravo začel voditi konec marca.

Zagotovil je, da so policisti ob posredovanju na protestu delali strokovno in zakonito, hkrati pa so preprečili hujše kršitve javnega reda in miru. Poziv protestnika Jaše Jenulla policiji, naj odstrani t. i. rumene jopiče, pa na delo policije ni vplival, je poudaril na seji opozicijske preiskovalne komisije.

Glavič: Ministra Hojsa zanimala pripravljenost

V času, ko je vodil ljubljansko policijsko upravo, državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Kangler nikoli ni prišel k njemu, minister za notranje zadeve Hojs pa samo enkrat, in sicer skupaj z generalnim direktorjem policije Olajem pred protesti 25. junija. Zanikal je, da bi jim minister predlagal kakšne ukrepe, ampak je Hojsa le zanimalo, ali so pripravljeni na protest.

Potrdil je, da so morali za Generalno policijsko upravo pripraviti seznam 30 policistov, ki so ukrepali proti rumenim jopičem. "To je bilo malce nenavadno," je priznal. A seznam so morali poslati na Generalno policijsko upravo, ne politiki, je opomnil ob vprašanju, ali bi lahko zahtevo po tem seznamu označil kot politični pritisk.

Na vprašanje o vlogi Alojza Sladiča v operativnem štabu 25. junija pa je dejal, da je bila njegova naloga kot predstavnika uprave uniformirane policije nuditi strokovno pomoč. Glaviču ni znano, zakaj prav on, prav tako ni vedel, da je bil Sladič v kadetski šoli leta 1990 in 1991 obravnavan kot ekstremist, ker naj bi nosil nacistične simbole in poveličeval nacizem.

Glavič je opomin pred odpovedjo delovnega razmerja, ki se je po njegovih besedah zagotovo nanašal na dogajanje 25. junija, sprejel kot dokončnega. "Nisem ga želel problematizirati," je zatrdil. A osebno ga je doživel kot nezaupnico. Ocenil je, da je bilo zaupanje med njim in generalnim direktorjem policije Olajem porušeno in da bo zato težko še naprej opravljal delo na mestu direktorja ljubljanske policijske uprave. Olaja je zato prosil, da ga premesti. Tako je zdaj pomočnik direktorja Policijske akademije v Tacnu.

Nekdanji vodja sektorja uniformirane policije na ljubljanski policijski upravi Dejan Čulk se je za zaslišanje opravičil zaradi bolezni.