Ob tej priložnosti je minister za promet Janez Božič odprl cesto mimo kapelice, ki jo je vlada 21. junija preimenovala v Rusko cesto. Božič je odprtje ceste označil kot nov kamenček v mozaiku dobrega sodelovanja med Rusijo in Slovenijo. Ruski veleposlanik Mihail Vanin pa je poudaril, da spomin na vojake, ki so gradili cesto, povezuje naroda že več desetletij.

Kapelica simbol prijateljstva
Slovesnost je potekala pod pokroviteljstvom predsednika vlade Janeza Janše. V svojem nagovoru je Rusko kapelico označil za svojevrsten simbol nesmiselnosti vojne in rusko-slovenskega prijateljstva, visoka udeležba na slovesnosti pa kaže, da so spomini na dogodke med prvo svetovno vojno še vedno živi.

Po premierjevih besedah kapelica kaže tudi na odločenost evropskih narodov, da se grozote obeh velikih vojn ne bodo več ponovile, in njihovo zavezanost k povezovanju, o čemer priča tudi prisotnost predsednika evropskega parlamenta Josepa Borrella na slovesnosti.

Janša je še povedal, da si Slovenija tudi kot polnopravna članica EU-ja prizadeva za ohranjanje lastne identitete, ki je neločljivo vezana na slovansko kulturo. Izrazil je upanje na nadaljevanje odličnih rusko-slovenskih odnosov, ki bodo pripomogli k uspešnemu predsedovanju Slovenije povezavi in hkratni promociji predstavitve dosežkov slovanskih kultur, združenih v istoimenski forum, očem evropske javnosti.

Janša sprejel Borrella
Častni gost, predsednik Evropskega parlamenta Josep Borrell, in predsednik državnega zbora France Cukjati, sta ob kapelici poudarila, da želi Borrell z današnjim obiskom opozoriti na povezanost celotne Evrope glede spomina na 1. svetovno vojno.

Spominske slovesnosti se je udeležilo več visokih političnih in cerkvenih predstavnikov iz Slovenije in Rusije, med njimi tudi predsednik sveta federacije, Sergej Mironov, ki se je ob tej priložnosti Slovencem zahvalil, da so po 1. svetovni vojni zbrali posmrtne ostanke ruskih vojakov ter v nadaljnjih desetletjih ohranjali spomin nanje.

Kapelica obnovljena že lani
Kapelica iz lesa in lubja z dvema stolpičema je bila obnovljena lani, letos pa so njeno okolico preimenovali v spominski park.

Marca 1916 je snežni plaz z Mojstrovke zasul več kot 300 ruskih ujetnikov in nekaj avstrijskih stražarjev. Natančnega števila žrtev ni bilo mogoče nikoli ugotoviti. Na tragični dogodek spominjata grobišči pod Erjavčevo kočo in grobnica ob Ruski kapelici, kamor so posmrtne ostanke prenesli leta 1937. Rusko kapelico so v spomin na umrle postavili preživeli ujetniki leta 1917, tradicionalno spominsko slovesnost na državni ravni pa pripravljajo od leta 1992.