S programom, ki ga organizirata Ekošola in Lidl Slovenija, so jo letos povprečno zmanjšali za 42 odstotkov, najuspešnejši tudi za 95 odstotkov. Z natečajem Reciklirana kuharija so ustvarili več kot 200 receptov, so sporočili iz programa Ekošola.

Projekt je združil 4304 otrok in 189 mentorjev iz 110 izobraževalnih ustanov iz cele Slovenije. Z njim ozaveščajo tako otroke kot njihove starše in učitelje o problematiki zavržene hrane in spremembah, ki jih lahko poiščejo v vsakdanjem življenju.

"Ob koncu projekta je nagrajujoče spremljati, kako otroci in mentorji znanje o problematiki zavržene hrane uporabljajo v svojem vsakdanu in tudi po projektu nadaljujejo dejavnosti. Znanje, ki ga otroci pridobijo v projektu, prenesejo tudi v domače okolje, zato lahko rečemo, da Hrana ni za tjavendan spreminja odnos do hrane in navade slovenskih družin," je projekt opisal nacionalni koordinator programa Ekošola Gregor Cerar.

Iz hrane, ki bi sicer pristala v smeteh, so z vzporednim natečajem Reciklirana kuharija ustvarili več kot 200 receptov, najboljših 20 pa so zbrali v knjižici Reciklirana kuharija.

V sklopu projekta Hrana ni za tjavendan so organizatorji 24. aprila letos prvič zaznamovali Slovenski dan brez zavržene hrane. Ker povprečen Slovenec letno zavrže tretjino kupljene hrane, želijo s slovenskim dnevom ozaveščati prebivalstvo, saj je od 141 tisoč ton zavržene hrane skoraj 40 odstotkov še užitne.

Prvemu Slovenskemu dnevu brez zavržene hrane so se pridružili še Zveza prijateljev mladine Slovenije, Ekologi brez meja in podjetje TAM-TAM, pa tudi posamezniki in organizacije.