Gantar je poudaril, da je reformacija in z njo protestantsko gibanje na Slovenskem pustilo neizbrisen pečat, saj so bili postavljeni temelji za kulturni razvoj in napredek slovenskega ljudstva.

Prav zato predsednik državnega zbora meni, da bi se nas protestantizem danes lahko dotaknil še bolj, tudi v svojem racionalnem temelju. Po njegovem mnenju se danes namreč premalo zavedamo pomena, ki ga ima dan reformacije.

"Eden najpomembnejših oblikovalcev slovenske kulturne zgodovine"
Primož Trubar je, tako Gantar, gotovo eden najpomembnejših oblikovalcev slovenske kulturne zgodovine, saj je z jezikovno uveljavitvijo najprej med drznimi narodnimi buditelji, pozneje pa tudi med drugimi Slovenci, sprožil združevalne procese in zavest o skupni pripadnosti ter tako prebudil korak do samostojnosti. Negovanje in ohranjanje spomina se mu zato zdi potrebno, saj so ravno te poteze omogočile, da smo kot narod obstali do današnjih dni.

Gantar se je tako navezal na današnjo družbo, za katero je dejal, da se je v zadnjih dvajsetih letih zelo spremenila. "Od družbe, v kateri smo bili (skoraj) vsi »enaki v pomanjkanju«, smo se postopoma spremenili v družbo, ki se je opazno razslojila in uveljavila razlike v bogastvu, družbenem položaju, političnem vplivanju," je dejal. A kljub temu Gantar meni, da danes živimo bolje, kot smo v preteklosti. "Od takšnega razvoja, navzlic uveljavljajočim se razlikam, imeli korist vsi, da se je kvaliteta življenja izboljšala in povečal nabor in izbor družbenih in osebnih priložnosti za veliko večino prebivalstva," je dejal ob proslavi.

Je pa Gantar poudaril, da se danes, ob gospodarski in finančni krizi, ki je pri velikem delu prebivalstva omajala pričakovanja in zaupanje v prihodnost, vendarle postavlja vprašanje, ali so vse te razlike, ki izhajajo iz lastniške transformacije, legitimne in upravičene. "Ali je mogoče razumeti in sprejeti »slovenski kapitalizem« v prvem desetletju novega tisočletja kot neomejeno »slo« po bogatenju, ki ga razkrivajo osupljive razlike v dohodkih in lastnini, in če že hočete, v pojavu »tajkunstva«?" se je vprašal predsednik državnega zbora. To "brezobzirno pridobitniško hlastanje« po Gantarjevem mnenju ljudi oropa za priložnosti in svobodo izbire, ki bi jo sicer morali imeti, če želimo slediti svojemu prepričanju po svobodni in odprti družbi.

31. oktobra 1517 obešenih 95 tez
Dan reformacije praznujemo v spomin na 31. oktober 1517, ko je profesor za biblijsko teologijo Martin Luther na vrata cerkve v nemškem Wittenbergu obesil 95 tez o prenovi Cerkve. S tem se je začelo reformno gibanje, ki je privedlo do notranje preureditve Katoliške cerkve, pa tudi do nastanka novih cerkva.

Osrednja osebnost slovenskega protestantizma je postal Primož Trubar, ki je napisal več kot 25 del oziroma polovico vseh knjig, ki so jih napisali protestantski pisci. Leta 1550 je napisal Katekizem, prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh, ki ji je dodal še Abecednik.

Najpomembnejše delo slovenskega protestantizma je po mnenju številnih strokovnjakov prevod Biblije, ki jo je Jurij Dalmatin leta 1584 dal natisniti v Wittenbergu. V reformaciji je nastal tudi prvi slovenski pravopis, Zimske urice Adama Bohoriča, ki je začrtal slovensko pisanje v prihodnjih dveh stoletjih.