Najbolj svež je spomin na nenavadno politično kampanjo predsedniškega kandidata Arturja Šterna, ki je na novinarsko konfereco pripeljal striptizeto, se skoraj gol sprehajal po središču Ljubljane in prodajal podpise podpore, ki so mu jih namenili volivci. Pred volitvami je nato priznal, da je bila njegova kandidatura potegavščina, ki jo je pripravil skupaj s Francijem Kekom. Namenjena je bila snemanju dokumentarca o tem, kdo vse lahko kandidira na slovenskih volitvah in kakšno medijsko pozornost lahko doseže.

Se še spomnite "svetovnega računalniškega prvaka"?
To razkritje je mnoge medije spomnilo na "primer Matjaž Rogelj" iz leta 2001, ko je študent prava sam poslal sporočilo, da je postal neuradni svetovni prvak v računalništvu, ki so ga mediji brez preverjanja objavili. Ko so nato hoteli dobiti še več podrobnosti o tekmovanju, na katerem je "slovenski genij" po štirih letih priprav predstavljal Evropo (tudi evropsko računalniško prvenstvo se je kasneje izkazalo za izmišljeno), pa so ugotovili, da o tekmovanju ni nobenih podatkov, o njem tudi ni poročal noben tuj medij. Vsa stvar bi lahko pokazala le na površnost medijev, če se ne bi izkazalo, da je Rogelj za svoje priprave dobival velike vsote denarja od ministrstva za šolstvo in zasebnih podjetij.

Prvi v Sloveniji je bil Alkalaj
Tako se je afera preselila v sodne dvorane, Rogelj je državi vrnil ves denar. Njegovo prevaro so novinarji skušali povezati z Mišom Alkalajem in njegovim prijateljem, svetovno znanim medijskim šaljivcem Joeyom Skaggsom, ki je pretental že vse velike medijske hiše na svetu. Alkalaj je namreč v sodelovanju s Skaggsom leta 1998 v slovenske medije spravil novico, da naj bi Inštitut Jožefa Štefana s "superračunalnikom" opravljal sporne genetske raziskave na ljudeh.

Za veliko svetovnih prevar stoji Skkags
Alkalaj je ves čas zanikal povezavo z Rogljem, medtem ko si je Skaggs ponovno privoščil slovenske novinarje in jim ni takoj zanikal vpletenosti v škandal. Šele ko je izvedel, da se Rogelj ni le pošalil, ampak je za svoje domnevne priprave prejemal denar, se je od primera distanciral. Skaggs, ki na spletnem portalu MMC-ja piše blog, je v preteklosti svetovne medije naplahtal z novicami o dražbi sperme Micka Jaggerja, predelovanju ameriških psov v hrano, ribah, ki vsebujejo afrodizijak in še marsičem.

Ko mediji prevarajo gledalce
V zadnjih dveh letih pa smo bili priča tudi obratnemu scenariju - belgijska in nizozemska televizija sta si prav pošteno privoščili svoje gledalce. Nacionalna televizija RTBF je leta 2006 v Belgiji objavila novico, da je flamski del države razglasil neodvisnost, kraljevi par pa je pobegnil v tujino. V državi je zavladala panika, televizija pa se je čez pol ure opravičila in povedala, da so z izmišljeno informacijo želeli sprožiti razpravo o prihodnosti Belgije. Leta 2007 pa je za razburjenje poskrbel nizozemski resničnostni šov Veliki darovalec, v katerem naj bi na smrt bolna ženska izbrala, komu bodo presadili njene organe. V finalni oddaji so razkrili, da je umirajoča ženska igralka, medtem ko so tekmovalci v resnici bolni in čakajo na presaditev. S šovom so želeli opozoriti na pomanjkanje darovalcev.

"Oče" medijskih prevar je G. O. Welles
Kakšno moč imajo mediji, je prvi dokazal ameriški novinar in igralec George Orson Welles, ki je leta 1938 po radiju predvajal igro Vojna svetov, posneto v žanru poročilo. Ker so poslušalci preslišali začetno naznanitev, da gre za radijsko igro, so verjeli domnevnemu javljanju v živo in v strahu pred napadom Nezemljanov bežali iz svojih domov.

Ana Svenšek