"Odločitev o ponudbi jezikov in izvedbe je avtonomna stvar šole. Šola je avtonomna pri odločanju, katere predmete bo ponudila, tako kot pri vseh izbirnih vsebinah," v oddaji NaGlas! Bronka Straus z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) odgovarja na vprašanje, ali mora vsaka šola učencem ponuditi učenje, denimo, hrvaškega jezika.

Zapleten sistem pouka jezikov
Pogovor o izvajanju pouka hrvaškega ali katerega koli drugega jezika z območja držav nekdanje Jugoslavije pri marsikom povzroči precejšnjo zmedo. Pouk hrvaščine namreč lahko poteka na tri načine, in sicer kot obvezni izbirni predmet, ki se izvaja v tretji triadi oziroma v sedmem, osmem in devetem razredu osnovne šole; kot neobvezni izbirni predmet, ki je kot novost uveden s tem šolskim letom od četrtega ali sedmega razreda dalje; kot dopolnilni pouk.

Dopolnilni pouk plačujejo druge države
Dopolnilni pouk se od izbirnih predmetov razlikuje predvsem po tem, da profesorja za njegovo izvajanje plačuje hrvaško ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, medtem ko slovensko ministrstvo zagotavlja prostore za izvajanje pouka.

Pouk hrvaščine v številkah
In če pogledamo številke, je položaj za to šolsko leto naslednji: hrvaščina se kot obvezni izbirni predmet izvaja na 11 osnovnih šolah (113 učencev), kot neobvezni izbirni predmet od sedmega razreda na štirih šolah (43 učencev) ter kot dopolnilni pouk na devetih šolah (110 učencev) v podaljšanem bivanju.

Starejši učenci nezainteresirani

Profesor hrvaškega jezika v Lendavi, Mariboru, Ljubljani, Grosuplju in Radomljah Marijo Malkoč pravi, da prav zaradi izvajanja pouka v podaljšanem bivanju poučuje predvsem učence od drugega do petega razreda, medtem ko je zanimanje za hrvaščino med starejšimi učenci zelo slabo. S profesorjem Marijem Malkočem smo se pogovarjali tudi o tem, ali poučuje samo potomce hrvaških priseljencev.

Otroci hrvaških in slovenskih staršev
"Precejšen je odstotek otrok pri pouku, katerih starši so hrvaškega rodu, prav gotovo pa imamo tudi določen odstotek otrok, pri katerih sta oba izmed staršev Slovenca," pravi Malkoč.

Med njimi je, denimo, Tanja Zavašnik, mati deklice, ki se uči hrvaškega jezika: "Znanje jezikov je izjemno koristno in prepričana sem, da bo to hčerki v življenju uporabno. Sosedje smo in je prav, da se znamo sporazumevati. Veliko priložnosti je, da lahko uporabljaš hrvaški jezik."

Malo otrok pri pouku maternih jezikov
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport smo zaprosili za podatke o številu učencev za to šolsko leto, in sicer ne le za pouk hrvaščine, ampak tudi za druge jezike z območja nekdanje Jugoslavije. Bosanski, srbski, makedonski, albanski in črnogorski jezik so v še slabšem položaju, ker nimajo statusa "sosednjega jezika", kar je podlaga, da bi jih ponudili kot neobvezne izbirne jezike.
Zato se njihov pouk izvaja samo kot obvezni izbirni predmet in konkurira z drugimi stotimi predmeti. Če 150 učencem hrvaškega jezika prištejemo vse učence preostalih jezikov z območja nekdanje Jugoslavije v vsej Sloveniji, pridemo do okoli 250 učencev, kar je manj kot 0,1 odstotka pripadnikov teh etičnih skupnosti, izhaja iz podatkov MIZŠ-ja.

Velika konkurenca med jeziki
Ministrstvo pravi, da "je velika konkurenca med tolikimi jeziki izbrati ravno hrvaščino, ne pa, recimo, nemščine, francoščine ali pa nekega predmeta, kuhanja, čipkarstva, nečesa bolj konkretnega. Mi bi si želeli, da bi se več učencev odločalo za učenje tujih jezikov kot izbirnih predmetov."

Brez strokovne podpore
Na ministrstvu se težave zavedajo in menijo, da je škoda, da na Zavodu za šolstvo, ki je inštitucija, ki strokovno podpira delovanje ministrstva, ni svetovalca za hrvaščino. "V trenutku, ko imaš svetovalca, ki za neko področje skrbi, se tudi področje razvija, in če ga ni, je prepuščeno terenu," pravi Bronka Straus.

Starši prvi na potezi
Z ministrstva prav tako svetujejo staršem, na kakšen način bi lahko uveljavili svoje pravice glede učenja jezika:

"Starši imajo možnost izraziti željo, da povprašajo na šoli. Če ste ena mama oziroma en starš, je seveda bolje, da vas je nekoliko več, ker se sistem ne more prilagajati posamezniku. Pri skupini pa se gre lahko k ravnatelju in se ugotovi, ali so pogoji, ali je učitelj. Če je toliko interesa, se ga mogoče dobi," doda na koncu Bronka Straus.