Čeprav imajo v sindikatih nekatere pomisleke, ministrica Sanja Ajanović Hovnik verjame, da je konec pogajanj do 15. oktobra realna možnost.

Kot je po tokratnih pogajanjih pojasnila ministrica za javno upravo Ajanović Hovnik, v omenjenih 847 milijonov evrov niso vključene plače funkcionarjev in direktorjev. Celotna prenova plačnega sistema z odpravo nesorazmerij pa je ocenjena na približno milijardo evrov.

"Ker gre za tako velik znesek, je jasno – in to je bilo jasno tudi že na začetku letošnjega leta –, da te prenove ne bo mogoče realizirati takoj," je dejala ministrica. Predvideno je, da bi celotno reformo z odpravljanjem nesorazmerij izvedli v treh letih – s kakšno dinamiko oz. kako konkretno, pa je še stvar pogajanj s sindikati.

Ministrica je ob tem poudarila, da odpravljanje plačnih nesorazmerij dejansko pomeni, da se bodo vsem javnim uslužbencem zvišale plače, največ pa bodo s prehodom na nov plačni sistem pridobili tisti, ki so danes najslabše plačani. Prvi plačni razred na novi plačni lestvici bo namreč vrednoten v višini minimalne plače, za tistega, ki je danes v 25. plačnem razredu, pa to pomeni 25-odstoten dvig oziroma še nekoliko višji za tiste, uvrščene nižje od 25. plačnega razreda, je pojasnila.

Prenova plačnega sistema leta 2025?

Poudarila je tudi, da se vlada v ničemer ne umika od same prenove plačnega sistema, predlagala je zgolj, da se začetek implementacije plačne reforme preloži za eno leto, na 1. januar 2025. Ponovila je, da so se spremenile prioritete in bo imela v prihodnjem letu prednost sanacija po avgustovskih poplavah.

Sanja Ajanović Hovnik ocenjuje, da se pogajanja "približujejo svojemu sklepnemu dejanju", a priznava, da po današnjem srečanju ostaja odprtih še kar nekaj težkih vprašanj oz. – kot se je izrazila – "kar nekaj trdih orehov", ki jih še morajo streti. A po njenih besedah je realno, da bi pogajanja sklenili do 15. oktobra, kot je to želja vlade.

Sindikati niso prepričani

Ministrica Sanja Ajanović Hovnik in podpredsednica Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) Irena Ilešič Čujovič sta nekaj dodatnih mnenj podali v Odmevih pod vodstvom Tanje Starič.

Ministrica je poudarila, da je treba izvedbo pač zamakniti in jo podaljšati čez tri leta, saj so trenutno prva prioriteta poplave in sanacija škode po povodnji. To pa ne pomeni, da vlada javnemu sektorju do zdaj ni namenila ustrezne pozornosti: že do zdaj je v dvig plač dela javnega sektorja prelila 611 milijonov evrov, zdaj pa bo poskrbela za javni sektor kot celoto, kar bo naneslo dodatno milijardo evrov. To je po njenih besedah več, kot je v plače javnega sektorja do zdaj prelila katera koli vlada.

Irena Ilešič Čujovič pa je kot sindikalistka podala drugačno mnenje. Plače se bodo res zvišale, a z zamikom, kar ob napovedani draginji, inflaciji in zamrznitvi eskalacije pomeni, da se bo plačna reforma plačala samo od sebe. Še posebej jo skrbi za najnižje plačne razrede, ki bodo po takšnem sistemu realno padali. Moti jo tudi, da s predlogom sploh še niso bili pisno seznanjeni, ampak so dobili samo ustna zagotovila, in to, da zdaj vlada hiti s ciljnim datumom, 15. oktobrom. Če že pripravljamo celovito reformo sistema plač, jo je treba napisati kakovostno in odpraviti plačna nesorazmerja. Po mnenju sindikalistke pa gre pri vladnem predlogu za pasovni dvig, kakršen je bil že leta 2018, ta pa je povečeval nesorazmerja.

Ministrica je dodatno pojasnila, da bodo plače sodnikov in tožilcev obravnavane skupaj s preostalim javnim sektorjem. Zakon bo zaobjel vse in bo v parlamentarno proceduro vložen do konca leta, kar je v skladu z nedavno odločbo ustavnega sodišča, še meni Sanja Ajanović Hovnik.

Cilj so razmerja iz leta 2018

V sindikatih so danes pojasnili, da morajo predlog še preučiti, a hkrati že izrazili nekatere pomisleke. Po besedah vodje pogajalske skupine dela sindikatov Jakoba Počivavška eno ključnih težav vidijo v tem, da ni predvideno usklajevanje vrednosti plačnih razredov v času implementacije plačne reforme. Ob višanju minimalne plače pa bo ob koncu reforme prvi plačni razred bistveno pod minimalno plačo.

Po Počivavškovi oceni pa je temeljna usmeritev vladnega predloga, da bi se poskusili čim bolj približati razmerjem, kakršna so bila v letu 2018, "se pravi pred tem, ko so se zgodili določeni parcialni dogovori". Sicer pa morajo predlog, ki ga bodo v pisni obliki prejeli predvidoma v torek, še preučiti.

Je pa Počivavšek poudaril, da je bilo stališče njihove pogajalske skupine ves čas, da je treba odpravljati nesorazmerja v osnovnih plačah. "Ne moremo imeti v tem trenutku ambicije, da bi z vrednotenjem delovnih mest odpravili tudi vsa tista morebitna nesorazmerja, ki se pojavljajo zaradi različnih drugih elementov plače, ki seveda tudi vplivajo na dinamiko gibanja plač v javnem sektorju po posameznih delih," je dodal.

Pogajanja bodo nadaljevali v ponedeljek v okviru stebrnih, torej pogajanj po resorjih oz. dejavnostih, kjer bodo pregledali vsa delovna mesta, uvrstitve in predloge za odpravo nesorazmerij, je še napovedala ministrica.