Posvetila sta se predvsem gospodarskemu sodelovanju, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje. Kot so izpostavili, sta Marjan Šarec in Li Keqian "potrdila tradicionalno zelo dobre odnose med državama, ki se poglabljajo na številnih področjih". Šarec je izpostavil pomen krepitve dvostranskega gospodarskega sodelovanja in izrazil zadovoljstvo nad kontinuirano rastjo blagovne menjave med državama.

Za Slovenijo, ki ima izvozno usmerjeno gospodarstvo, je pomembno, da sodelovanje v pobudi 16+1 odpira vrata slovenskim podjetjem. Med perspektivnimi področji sodelovanja je slovenski premier izpostavil avtomobilsko industrijo, farmacijo, visoke tehnologije, civilno letalstvo in znanost, so še sporočili iz Ukoma.

Dodali so še, da je slovenski premier povabil predsednika kitajske vlade Lija na obisk v Slovenijo.
Glavni del zasedanja pobude bo sicer na vrsti v petek. Do vrha prihaja le nekaj dni po tistem, ko sta Evropska unija in Kitajska na srečanju v Bruslju sprejeli skupno izjavo, ki utira pot partnerstvu, utemeljenem na vzajemnosti. Na Kitajskem si prizadevajo, da bo tudi pobuda 16+1 del globalnega kitajskega infrastrukturnega projekta nove svilne poti. Pričakujejo, da bodo od šestnajsterice slišali o projektih, ki bi postali del nove svilne poti.

Ob robu tega vrha bi lahko prišlo tudi do srečanja Šarca in hrvaškega premierja Andreja Plenkovića po zaostritvi odnosov med državama zaradi prisluškovalne afere v arbitraži ter domnevnih poskusov vplivanja hrvaške vlade na POP TV.

Nočno srečanje v Bruslju

Slovenski in hrvaški premier sta se srečala po koncu posebnega vrha EU-ja, ki je bil sklican zaradi brexita. Kot je dejal Šarec, je hrvaškemu kolegu "povedal, kaj nas moti" in da Slovenija v prihodnje tudi pričakuje, da se Hrvaška vzdrži neevropskih dejanj in slabih praks.

Sorodna novica Erjavec: Knovs naj zasliši Drenikovo in Sekolca

Hkrati Šarec pričakuje, da bosta Slovenija in Hrvaška nekoč resnično v prijateljskih odnosih, saj bi danes glede na veliko odprtih vprašanj temu težko tako rekli. "Ne pomeni pa to, kot so nekateri želeli prikazati, da mi ustvarjamo neke razmere in se nekaj gremo," je dejal. "Mi smo kot suverena država izrazili nestrinjanje s takimi ravnanji. Pričakujemo, da bo arbitražna razsodba implementirana. To sem povedal Plenkoviću, in je vzel na znanje," je pojasnil premier. Na vprašanje, kako se je odzval hrvaški premier, ki sicer zavrača vse očitke, je Šarec odgovoril: "Saj tudi meni ni nič priznal."

Plenković: "Ni velike drame"

Plenković je v Bruslju potrdil, da sta se v sredo srečala s Šarcem. Kot je povedal novinarjem, mu je ponovil, da si Hrvaška prizadeva za reševanje spora o meji v dvostranskih pogovorih. Na vprašanje, ali sta se pogovarjala o kritikah Slovenije, ki Hrvaški očita nespoštovanje vladavine prava, je Plenković dejal, da pri tem "ni nič novega". "Gre za stalno tezo. Želim si, da bi Hrvaška in Slovenija sedli za mizo in rešili probleme. Veselimo se, da premier Šarec prihaja v Dubrovnik na srečanje 16+1 in se bova znova malo pogovarjala," je izjavil Plenković.

Hrvaški premier je ocenil, da "ni velike drame", ko gre za slovenske obtožbe na račun hrvaške vlade in obveščevalne službe o poskusu pritiska na slovenske medije in prisluškovanje. "Kmalu bodo evropske volitve in vsak mora imeti kakšno majhno temo in pokazati, kako ščiti nacionalne interese," je prepričan.

Že ob prihodu na sredin posebni vrh EU-ja o brexitu je Plenković izjavil, da hrvaški vladi ni mogoče ničesar očitati. Namigovanja, da imamo nadnaravno moč in da vplivamo na to, kaj bo objavil kateri medij, so pretenciozna in nerealna. Ne vem, kako je lahko to resen argument, je dejal. Na vprašanje, ali je Slovenija posredovala kakšne dokaze za trditve v povezavi s prisluškovalno afero, je odgovoril, da vse, kar ve, ve iz javnega obveščanja. Na vprašanje, kako se bo vlada soočila z ljudmi, ki se predstavljajo v njenem imenu, pa je hrvaški premier odgovoril, da o tem ni z njim nihče govoril in da niti ne ve, ali so te navedbe resnične, saj da nima nikakršnih dokazov in nobene potrditve.

Plenković je ob tem poudaril, da Slovenija in Hrvaška v zgodovini nikdar nista imeli resnih težav in da ju tudi zdaj delijo le vprašanja, ki so ostala po razpadu SFRJ-ja. Če ne bi bilo vprašanj meje na kopnem in morju, jedrske elektrarne in varčevalcev, ne bi bilo težav, to vsi vemo, je dejal.

Spet mlačen odziv Evropske komisije

Na vprašanje, ali je o prisluškovalni aferi govoril tudi s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem, je Šarec odgovoril, da sta izmenjala dve besedi o brexitu, kar je bila tokratna tema vrha EU-ja, ne pa o prisluškovalni aferi v povezavi z arbitražo, saj da je Evropska komisija že povedala svoje mlačno stališče. Šarec je ob prihodu na vrh dejal, da ga žalosti odziv Evropske komisije na prisluškovalno afero v povezavi z arbitražo, saj da bi od komisije pričakoval poudarek, da je treba spoštovati vladavino prava in da so pritiski na medije nedopustni, še zlasti, če gre na pritiske iz sosednje države.

Tiskovna predstavnica Evropske komisije je v sredo zapisala, da komisija v okviru svojih pristojnosti prek različnih pobud sicer podpira svobodo in pluralizem medijev, vendar pa so primarno članice odgovorne ukrepati za zaščito svobode medijev v skladu z evropskimi vrednotami. Na prisluškovalno afero so se odzvali z enakim odgovorom kot dan prej ob vprašanju, kako komentirajo verbalno noto madžarske veleposlanice v Sloveniji zaradi naslovnice tednika Mladina, na kateri je bil upodobljen madžarski premier Viktor Orban.

Slovenija se je v torek ostro odzvala na razkritje portala 24ur.com, da je hrvaška vlada prek posredovanja prvega moža avstrijske medijske hiše Styria na Hrvaškem, Ivana Tolja, poskušala vplivati na POP TV in preprečiti objavo podatka, da naj bi slovenskemu sodniku Jerneju Sekolcu in agentki Simoni Drenik med arbitražnim postopkom o meji leta 2015 prisluškovala hrvaška obveščevalna služba SOA.