Šarec se je ob tem zavzel za vključitev sistema uprave za zaščito in reševanje, ki se še vedno spoprijema s posledicami kibernetskega napada sredi avgusta, v sistem ministrstva. "Sistem ministrstva za obrambo je vzdržal ta napad oziroma ga je v celoti odbil," je dejal Šarec o nedavnem kibernetskem napadu na obrambno ministrstvo.

Obenem je Šarec že dal usmeritev, da se v informacijski sistem ministrstva vključi tudi sistem uprave za zaščito in reševanje, na katerem pa se še vedno poznajo posledice kibernetskega napada sredi avgusta. Kot je pojasnil, gre pri sistemu uprave za zaščito in reševanje za samostojni strežnik, kar je posledica prizadevanj, da bi bila uprava čim samostojnejša. To se zdaj ni izkazalo kot dobro, je povedal Šarec.

Zaradi napada na informacijski sistem uprave za zaščito in reševanje se je zrušila spletna aplikacija Spin, ki je bila pozneje znova vzpostavljena. Operaterji so morali nekaj časa ročno vnašati prejete klice v sistem, v napadu pa je bil poškodovan tudi sistematizirani zvočni sistem, po katerem se vsako prvo soboto v mesecu testno oglasi sirena. Zaradi tega je ta signal v soboto na območju Ljubljane zamujal približno 10 minut, saj ga je bilo treba sprožiti ročno.

Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je glede zadnjih kibernetskih napadov v Sloveniji, ki so poleg ministrstva in uprave za zaščito in reševanje prizadeli še policijo, povedal, da na evropski ravni obstaja učinkovit mehanizem sodelovanja na področju kibernetske varnosti.

"Mislim, da dobro poteka, seveda pa je na vsaki državi sami, da vzpostavi sistem zaščite. Pri tem pa sta seveda na voljo tudi evropska pomoč in sodelovanje," je poudaril.

Sorodna novica Mediji: Policija in ministrstvo za obrambo ta teden tarči hekerskega napada

Kakšno letalo za gašenje bo nabavila Slovenija?

Šarec je z Lenarčičem govoril tudi o tem, kakšne zračne zmogljivosti za gašenje požarov bo kupila Slovenija. "Na nacionalni ravni Slovenija zagotovo potrebuje zračne zmogljivosti in mi se bomo zelo kmalu odločili, za kakšne zmogljivosti bo šlo. Slovenija namreč potrebuje tudi namenska plovila za gašenje oziroma lastno floto," je po dvostranskem srečanju z Lenarčičem in pred neformalnim zasedanjem ministrov povedal Šarec.

Po ministrovih besedah bi se moralo še ta mesec vedeti, kaj želi Slovenija, in nato tudi iti v to naročilo.

Na vprašanje, ali nakup kanaderja v okviru skupnega evropskega nakupa tovrstnih letal za gašenje ostaja med možnostmi, je Šarec odgovoril, da Slovenija ne sodeluje pri tem nakupu. Poleg tega kanader za Slovenijo ni najprimernejše letalo, je povedal.

Lenarčič, ki bo v petek s svojim kabinetom na obisku v Sloveniji, je ob tem spomnil, da je komisiji s proizvajalcem letal kanader uspelo doseči dogovor o ponovnem zagonu proizvodnje. EU tako načrtuje nakup 12 lastnih letal.

"Ta dogovor smo dosegli marca letos, tako da lahko pričakujemo, da bodo prva letala na voljo v roku nekaj let in da bodo pred koncem tega desetletja vsa letala, ki bodo delovala v okviru strateške evropske rezerve, polno operativna," je povedal Lenarčič.

Da bodo letala dejansko proizvedli, mora zdaj šest držav članic, ki sodelujejo pri skupnem nakupu letal, podpisati pravno zavezujoča naročila s proizvajalcem.

Ministri za pospešitev vzpostavitve stalne evropske flote

Evropski ministri, pristojni za civilno zaščito, in evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič so se na zasedanju strinjali, da je treba pospešiti vzpostavitev stalne evropske flote zračnih plovil za gašenje požarov. Pri tem bo ključno povečanje proračunskih sredstev za prihodnje leto, je poudaril komisar. To bi lahko storili s hitrejšo dobavo helikopterjev, kar je treba preučiti, so se dogovorili ministri.

Stalno floto, katere vzpostavitev je sicer trenutno načrtovana za obdobje med letoma 2026 in 2030, bo predvidoma sestavljalo devet helikopterjev in 14 letal za gašenje, med njimi 12 kanaderjev. Ta flota letal in helikopterjev v lasti EU-ja bi bila namenjena dopolnitvi nacionalnih zmogljivosti.

Ministri so dosegli tudi široko strinjanje o tem, da je treba že za prihodnje leto okrepiti tudi začasno oziroma tranzicijsko floto, ki jo EU vzpostavi vsako leto. Zavzeli so se za financiranje vključitve dodatnih helikopterjev in lahkih letal, predvsem v osrednji in severni Evropi. V okviru te flote države dajo na razpolago svoja zračna plovila za gašenje požarov.

"Potrebujemo močnejšo gasilsko floto za gašenje iz zraka, da zapolnimo trenutno vrzel na nacionalni ravni. Našo floto bomo v naslednjih dveh letih okrepili z nakupom lahkih letal, ki bi jih lahko registrirali v Evropski nabor civilne zaščite, posledično pa bi bila lahko na voljo tudi za nadaljnjo mednarodno pomoč v regiji," je po zasedanju povedal Šarec.

Srečanje ministrov je komisar sklical, potem ko so EU poleti prizadeli najhujši požari od leta 2006. Kot je sredi avgusta sporočil komisar, je do tedaj pogorelo že več kot 700.000 hektarjev površin. Najobsežnejši požar v naravi od osamosvojitve pa je v letošnjem poletju prizadel tudi Slovenijo.