Poslanec SD-ja Jani Prednik je v predstavitvi zakonskega predloga povedal, da se v stranki zavedajo demografskih izzivov, s katerimi se sooča Slovenija, njihov predlog pa je vsaj delen odgovor na staranje prebivalstva, katerega posledica bo slabšanje razmerja med delovno aktivno in upokojensko populacijo. Cilj zakona je tako zagotoviti pokojnine za tiste, ki so danes stari 40 let ali manj, ter vsaj delno razbremeniti proračun pri pokrivanju primanjkljaja pokojninske blagajne.

Če je letni proračunski transfer v pokojninsko blagajno trenutno nekoliko višji od ene milijarde evrov, v obdobju od leta 1999 do leta 2016 pa je v povprečju predstavljal okoli 30 odstotkov prihodkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), bi se po nekaterih analizah do leta 2050 lahko to proračunsko breme povečalo na skoraj tri milijarde evrov.

Prednikov poslanski kolega Soniboj Knežak je izrazil pričakovanje, da se bo obravnava predloga v DZ-ju začela oktobra, vmesni čas pa bodo v SD-ju izkoristili za predstavitev predloga širši javnosti, predvsem predstavnikom socialnih partnerjev, upokojenskih organizacij in mladih. Podporo bodo iskali tudi pri drugih poslanskih skupinah, saj so prepričani, da je ukrepanje na tem področju nujno.

Vsebino predloga je podrobneje predstavil strokovni sodelavec poslanske skupine SD-ja Gorazd Prah. Ta je spomnil, da njihov predlog predvideva preoblikovanje Kapitalske družbe v delniško družbo Slovenske demografske rezerve s sedežem v Mariboru, ki bi bedela nad demografskim skladom.

Njen namen bi bil kot globalni portfeljski vlagatelj upravljati in plemenititi sredstva, ki bi se v njem akumulirala 20 let, zato da bi potem sklad sofinanciral pokojninsko blagajno po letu 2040 in zmanjšal pritisk na proračun.

Drugih ciljev po Prahovih besedah ni in to je razlika od zamisli vladne koalicije, ki želi demografski sklad preoblikovati v krovnega upravljavca državnih naložb. V SD-ju in SAB-u želijo upravljanje državnih naložb tako jasno ločiti od upravljanja sredstev sklada, zato minimalno posegajo v trenutno ureditev, po kateri je SDH pogodbeni upravljavec kapitalskih naložb države.

V SD-ju so za sklad predvideli stalne in dodatne vire. Stalne vire bi predstavljale dividende in dohodki od morebitnih kupnin ob prodaji deležev od t. i. temeljnih demografskih naložb. Med te naložbe spadajo državne naložbe v Zavarovalnici Triglav, Pozavarovalnici Sava, Telekomu Slovenije, NLB-ju, Luki Koper ter družbi Slovenski državni gozdovi in DSU, h kateremu bi priključili tudi preostalo premoženje DUTB-ja po njegovi likvidaciji.

Vrednost teh naložb trenutno ocenjujejo na 1,4 milijarde evrov, pred nepremišljeno prodajo pa bi jih zavarovali z določilom, da je za njihovo odsvojitev potrebna odločitev DZ-ja.

Dodatni viri sklada bi bili medtem določen delež prihodkov od dividend oz. kupnin od drugih državnih naložb, dva odstotka letnih prihodkov od trošarin in 30 odstotkov prihodkov od koncesnin za izkoriščanje vodnih virov.

Konsolidacija z zamenjavo naložb med skladom in državo

Zakonski predlog do konca leta 2022 predvideva konsolidacijo strukture državnih naložb z zamenjavo naložb med skladom in državo. Tako bi Slovenske demografske rezerve, katerih premoženje je ob preoblikovanju iz KAD-a ocenjeno na okoli 1,1 milijarde evrov, na državo prenesle za skoraj 133 milijonov evrov naložb v elektrodistribucijskih podjetjih in družbah, kot so npr. Petrol, Luka Koper in Telekom Slovenije. Država pa bi na sklad prenesla naložbo v ocenjeni vrednosti okoli 584 milijonov evrov na čelu z deležem države in SDH-ja v Krki.

S to zamenjavo bi se vrednost sklada po projekcijah v letu 2022 povečala na okoli 1,55 milijarde evrov, ob upoštevanju dodatnih virov pa na 1,71 milijarde evrov.

Ob koncu leta 2022 bi tako okoli dve tretjini ali 6,6 milijarde evrov državnih naložb predstavljale strateške naložbe, 1,7 milijarde evrov bi bilo premoženje Slovenskih demografskih rezerv, nekaj manj kot 1,3 milijarde evrov temeljne demografske naložbe, preostalo pa bi bile pomembne državne naložbe, preostale naložbe SDH-ja in portfeljske naložbe.

Glede finančnih učinkov sklada si v SD-ju obetajo, da bi lahko iz njega po letu 2040 pokrili vsaj 15 odstotkov primanjkljaja v pokojninski blagajni. Ob konservativnem 2,5-odstotnem letnem donosu portfelja na začetku pričakujejo letno nakazilo v pokojninsko blagajno v vrednosti 408 milijonov evrov, pozneje naj bi ta številka okoli leta 2055 narasla na skoraj 519 milijonov evrov, nato pa bi se začela ob predvidenem izboljšanju demografske slike spet zniževati.

Družbo Slovenske demografske rezerve bi vodila profesionalna uprava, nadzoroval pa bi jo devetčlanski nadzorni svet, ki bi ga imenoval DZ. Štiri člane bi predlagala vlada, štiri predstavniki sindikatov, delodajalcev in upokojencev ter mladih, enega pa bi predlagala komisija DZ-ja za nadzor javnih financ, kjer ima večino opozicija. Sklad bi imel petletno naložbeno politiko, ki bi jo prav tako potrjeval DZ.