Zakonski predlog so vložili danes zjutraj, so v sporočilu za javnost zapisali v SD-ju in dodali, da izvira koncept demografskega sklada iz zakonsko jasno opredeljene potrebe po sofinanciranju primanjkljaja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. V sedanjosti mora proračun vsako leto dodati ZPIZ-u od 1 do 1,5 milijarde evrov. Čez 20 let se bo ta znesek približal trem milijardam, zato se demografske rezerve oblikujejo, da v dobi akumulacije zberejo in oplemenitijo sredstva, s katerimi bo mogoče sofinancirati primanjkljaj v pokojninski blagajni po letu 2040, so zapisali.
Vlada bo svoj predlog potrdila v kratkem, ZDUS mu že nasprotuje
Na predlog so se še pred njegovo predstavitvijo že odzvali v Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus). Predsednik Janez Sušnik je v izjavi za javnost pojasnil, da je vlada zakon o demografskem rezervnem skladu, o katerem so se pogovarjali, zdaj spremenila in pripravila zakon o nacionalnem demografskem skladu. "Po našem mnenju gre za bistveno razliko o statusu tega zakona, ker so opuščene pomembne navedbe, kot je denimo: neodvisnost in rezervacija in oplemenitenje sredstev za kasnejša obdobja za pomoč pri izpolnjevanju pokojninske blagajne do bodočih upokojencev (čez dvajset let)," je zapisal.
Zdi se jim pomembno poskrbeti za pokojninsko varnost generacij, ki šele vstopajo na trg dela. Ključna prednost predvidenega demografska sklada je "konec izčrpavanja skupnih sredstev za tekočo pokojninsko porabo". Po njihovem predlogu bi se sredstva sklada 20 let akumulirala, z njimi pa bi se nato v letih 2040–2070 sofinancirale pokojnine prihodnjih generacij upokojencev. Pokojninski primanjkljaj bi v vmesnem času kril proračun.
SD: Vladni načrt omogoča popolno razprodajo strateškega gospodarstva
V stranki obenem opozarjajo, da vladni načrti s t. i. demografskim skladom omogočajo popolno razprodajo strateškega gospodarstva, zato bi ključna podjetja v državni solasti pred privatizacijo zavarovali s konceptom temeljnih demografskih naložb. Celotne dividende, donos in morebitne kupnine teh podjetij pa bi služili kot stalni vir financiranja sklada. Za njihovo odsvojitev bi bilo potrebno soglasje DZ-ja, kar bi preprečevalo privatizacijo brez politične odgovornosti.
Po predlaganem zakonu bi bil sklad upravičen tudi do dodatnih virov, sestavljenih iz deleža dividend in morebitnih kupnin od preostalih državnih kapitalskih naložb ter dveh odstotkov zbrane trošarine. Ti viri bi omogočali dodatno stabilnost sklada. V predlogu zakona puščajo odprto možnost, da bi se skladu prepustili deleži drugih dajatev, s čimer bi se dodatno okrepil. Predlog zakona pa pri tem meri tudi na dajatve zaradi obremenjevanja okolja in zato med vire vključuje tudi prihodke od vodnih koncesnin.
"Demografski sklad je upravitelj sredstev, ne podjetij! Naloga sklada je izpolniti cilj – zbrati sredstva za sofinanciranje pokojninskega primanjkljaja. V ta namen so njegove naložbe namenjene trajni rasti vrednosti in donosnosti sredstev v obliki, ki omogoča sofinanciranje," so zapisali v SD-ju. Demografske rezerve bi zato delovale kot globalni portfeljski vlagatelj, ki ne bi upravljal velikih podjetniških deležev, njegova sredstva pa bi bila naložena globalno in razpršeno. S tem bi bilo brez omejitev poskrbljeno, da se lahko sklad posveti izključno maksimiranju donosa vloženih sredstev.
Predlagani zakon določa tudi ločeno upravljanje sredstev in podjetij. Po tem zakonu bi SDH ostal pogodbeni upravitelj državnih podjetij, zadolžen za korporativno upravljanje v interesu njihovega razvoja, povečevanja vrednosti in zagotavljanja ciljnih donosov, medtem ko bi se KAD preoblikoval v družbo Slovenske demografske rezerve s sedežem v Mariboru.
Devetčlanski nadzorni svet bi imenoval DZ
Družbo bi upravljal devetčlanski nadzorni svet, ki bi ga imenoval DZ. Štiri člane bi predlagala vlada, štiri predstavniki sindikatov, delodajalcev in upokojencev ter mladih, enega pa bi predlagala Komisija za nadzor javnih financ, v kateri ima večino opozicija. S tem bi predlagatelji zakona preprečili popoln politični nadzor nad državnim gospodarstvom in obenem zagotovili demokratični model upravljanja z vključenostjo socialnih partnerjev ter sedanjih in prihodnjih generacij.
Ob vložitvi je SD predlog zakona poslal v obravnavo tudi Ekonomsko-socialnemu svetu ter stanovskim organizacijam mladih in upokojencev, so še zapisali. SD je tako s svojim predlogom prehitel vlado in s tem za vsaj nekaj časa ustavil koalicijske načrte na tem področju. Predlagali bodo namreč, da se o predlogu zakona opravi široka javna predstavitev mnenj ter da predlog obravnava in se do njega opredeli tudi ekonomsko-socialni svet, piše časnik Delo.
"Rešitve bi morale biti dosežene s širšim konsenzom"
Predlog zakona sta na skupni novinarski konferenci s poslancema SD-ja in SAB-a komentirala tudi Miha Kordiš (Levica) in Jerca Korče (LMŠ). "V Levici smo zelo zato, da se začnemo pogovarjati o oblikovanju demografskega sklada, ključno pa je vprašanje, kakšen sklad pravzaprav želimo," je dejal. So pa v Levici zadovoljni, da sta SD in SAB s predlogom zakona začasno ustavila postopek ideje demografskega sklada vlade Janeza Janše.
V LMŠ-ju po besedah poslanke Jerce Korče ni dileme, da bi demografski sklad potrebovali že pred 15 leti, imajo pa tri odprte dileme, in sicer ali bo sklad samo za pokojnine ali gre za, kot se nakazuje, za druge zadeve. Zanima jih tudi, katero premoženje se bo tja preneslo in kakšen bo način upravljanja. "Menimo, da bi morale biti rešitve dosežene s konsenzom širšega političnega prostora in ne z iskanjem političnega prestiža ene ali druge strani," je opozorila.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje