Vlada je po besedah vodje poslanske skupine Levice Mateja T. Vatovca v prvi protikoronski zakon vključila določbe, ki niso imele velike povezave z omejevanjem širjenja koronavirusa. "Govorim predvsem o policijskih pooblastilih," je pojasnil v skupni opozicijski izjavi za medije pred poslopjem DZ-ja.

Policijska pooblastila sta v zakonu prvotno opredeljevala 103. in 104. člen. Kot je dejal Vatovec, je tega sicer črtala, ostaja pa v njem 103. člen, ki podvaja pooblastila, ki so že opredeljena v zakonu o nalogah in pooblastilih policije, s tem pa v zakonodajo vnaša dodatno zmedo, je opozoril.

Po mnenju Vatovca bi bile lahko določbe 103. člena v nasprotju s koncepti pravne države in zakonitosti. Danes bodo zato omenjeni člen dali v ustavno presojo, prav tako pa tudi 9. člen, ki po besedah Vatovca posega v določbe zakona o nalezljivih boleznih in prav tako "ustvarja dodatno zmedo" pri pristojnostih inšpekcijskih služb na področju zdravja. Po zdaj veljavnem zakonu je bila to pristojnost zdravstvenega inšpektorata, zdaj je ta preneseno na celo kopico drugih inšpekcij, je opomnil.

Za pobudo za oceno ustavnosti odloka, ki je omejil gibanje na občino stalnega oz. začasnega prebivališča, so se v opoziciji odločili kljub temu, da je že v ustavni presoji. Kot je opozoril Vatovec, je bil odlok namreč sprejet na napačni zakonski podlagi. V Levici menijo, da gre pri omejitvi premikanja med občinami za nesorazmeren ukrep, ki nima strokovne podlage.

V LMŠ-ju se zavedajo resnosti razmer, ki jih je prinesla razglasitev epidemije, menijo pa, da na ta račun ne bi smeli postaviti pod vprašaj temeljev demokratične družbe, je dodala poslanka Tina Heferle. Vladni ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa, ki posegajo v človekove pravice, morajo po njenih besedah biti sprejeti zakonito in transparentno, ne smejo pa biti čezmerni.

V omejevanju ljudi ne sme biti nobenega dvoma o zakonitosti, zato so se v LMŠ-ju odločili, da sopodpišejo pobudo za oceno ustavnosti omenjenih členov protikoronskega zakona in omenjenega odloka. Poslanka LMŠ-ja je zlasti opozorila, da so bili ukrepi iz omenjenih členov zakona uvedeni kot trajni oz. niso bili časovno zamejeni.

Prav v kriznih razmerah je tudi po besedah poslanke SD-ja Meire Hot treba imeti postavljene jasne okvire in v čim manjši meri posegati v temeljne človekove pravice. Če že, pa morajo tovrstni posegi biti začasne narave in temeljiti na strokovni podlagi.

V SD-ju so po njenih besedah zgroženi predvsem nad 103. členom protikoronskega zakona, pri katerem je mogoče govoriti o posegu v ustavno zavarovano kategorijo varstva osebnih podatkov, tudi posegu v posebno občutljive zdravstvene podatke. Sprašuje se, kakšen je nadzor nad temi policijskimi pooblastili, kakšno pravno varstvo in kdo zagotavlja, da po koncu epidemije ne bodo teh podatkov obdelovali še naprej.

V SAB-u po besedah vodje poslanske skupine Maše Kociper podpirajo prizadevanja vlade, da s čim učinkovitejšimi ukrepi čim prej zajezi epidemijo. "Ker smo opozicija, pa je naša naloga, da opozarjamo na morebitne napake in da smo pozorni na to, da ukrepi, ki se v takšnem času sprejemajo, niso čezmerni ali protiustavni," je pojasnila.

Tudi za Kociprovo je vprašljiv 103. člen protikoronskega zakona, saj uvaja trajna in morda čezmerna policijska pooblastila v zakon, ki je interventne narave. Prav tako je za SAB pomembno, da so omejevalni ukrepi časovno omejeni na najnujnejše mogoče obdobje, prav tako pa želijo, da bi se čim prej ukinil ukrep legitimacije starejših in drugih ranljivih skupin pred trgovinami.

V SDS in NSi so kritični do ravnanja opozicije, po njihovem gre za blokade in politične igrice

Vodja poslanske skupine SDS-a Danijel Krivec je v odzivu na potezo štirih opozicijskih strank povedal, da zahtev za oceno ustavnosti ni prebral in jih težko komentira. "Očitno je pač opozicija pri stališču, da korona kriza ne obstaja, da virusa ni in da se lahko gremo politične igrice na račun ljudi, ki trenutno trpijo in potrebujejo pomoč," je ugotavljal Krivec v izjavi novinarjem po srečanju širše koalicije. Ta se je na Brdu pri Kranju usklajevala glede drugega zakonskega paketa pomoči za blažitev posledic epidemije novega koronavirusa.

V SMC-ju so v pisnem odzivu spomnili, da so na vsebino 103. člena opozorili takoj, ko so prejeli prvi protikoronski oz. interventni zakon. Pozneje je bil člen na njihovo pobudo vsebinsko spremenjen, čeprav vsi predlogi SMC niso bili upoštevani. A ob tem v stranki opozarjajo, da ne držijo trditve opozicije, da bodo imeli policisti celoten vpogled v zdravniške kartoteke posameznikov. V SMC sicer napovedujejo, da bodo spremljali in tudi spoštovali vsakršno odločitev ustavnega sodišča.

Podobno so tudi v poslanski skupini DeSUS v pisnem odzivu spomnili, da so že na začetku opozorili na vsebino 103. člena protikoronskega zakona in nato tudi podprli predlagano vsebinsko spremembo. Napovedujejo pa, da bodo spoštovali vsakršno odločitev ustavnega sodišča.

Vodja poslanske skupine NSi-ja Jožef Horvat je v odzivu na zahtevi za presojo ustavnosti v izjavi novinarjem na Brdu pri Kranju povedal, da mora biti opozicija kritična in gledati vladi pod prste, kar da so tudi sami počeli ko so bili v opoziciji. Kot je dejal, pa težko sprejme blokade opozicije, ko gre za pomoč gospodarstvu in ljudem. To po njegovem mnenju kaže na pomanjkanje inovativnih prijemov. Ob tem Horvat ugotavlja, da so tudi zahteve za presojo ustavnosti en način blokade. "A s tem pač moramo v Sloveniji živeti," je dodal.

Več kot 50 pobud za oceno ustavnosti vladnih ukrepov

Ustavno sodišče je doslej prejelo tri pobude za oceno ustavnosti vladnega odloka o omejitvi gibanja zaradi epidemije novega koronavirusa. Vsakodnevno na sodišče prihajajo tudi pobude za oceno ustavnosti drugih vladnih ukrepov, skupno jih je že več kot 50.

V javnosti so se po uveljavitvi odloka, ki ga je vlada sprejela 29. marca kot odziv na epidemijo novega koronavirusa, pojavili očitki, da je omejitev gibanja na občino stalnega ali začasnega prebivališča neustavna. Vlada je ocenila, da je pobuda za ustavno presojo odloka neutemeljena, in ustavnemu sodišču predlagala, naj jo zavrne, saj bi to imelo nepopravljive posledice za javno zdravje. A ustavno sodišče je pobudo vendarle sprejelo v obravnavo in nato zadržalo izvajanje 7. člena odloka.

Z delnim zadržanjem, ki ne posega v vsebino odrejenih ukrepov, je mogoče morebitne škodljive posledice za uresničevanje ustavnih pravic do gibanja in združevanja vsaj delno omejiti. Po drugi strani pa se ogroženost prebivalstva zaradi bolezni na ta način ne poveča, je presodilo sodišče.

Povod za zadržanje je bila pobuda za ustavno presojo odloka o omejitvi gibanja, katere vlagatelja je sodišče anonimiziralo. Ob to se je med drugim obregnil minister za notranje zadeve Aleš Hojs. Kot je zapisal na Twitterju, sodišče v primeru pobude, ki jo je pred časom posredoval Jurij Toplak, želje po anonimizaciji ni uslišalo.

Kot so za pojasnili na sodišču, lahko zaradi varstva zasebnosti udeleženca v postopku ustavno sodišče samo ali na predlog predlagatelja oz. pobudnika odloči, da se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki udeleženca v postopku ali osebni podatki drugega posameznika. Predlog mora biti vložen hkrati z zahtevo oziroma s pobudo, o njem pa odloči ustavno sodišče samo. Če ga zavrne, mora biti sklep obrazložen.

Kadar ustavno sodišče odloči, da se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki udeleženca v postopku ali drugega posameznika, teh tudi ni mogoče razkriti drugim osebam, ki bi jim bil v skladu z določbami tega zakona dovoljen vpogled v spis, in tudi ne posredovati javnosti. Posredovanje navedenih podatkov javnosti tudi ni dovoljeno, preden ustavno sodišče odloči o predlogu iz drugega odstavka tega člena, so še pojasnili.