"Pred državo je zdaj izjemno pomembna in zahtevna naloga priprave pametnega in ambicioznega načrta za okrevanje in odpornost. To je odgovornost vlade, pa tudi naša skupna odgovornost, obenem pa ena najpomembnejših nalog Slovenije v zadnjem desetletju," je na novinarski konferenci poudarila predsedujoča stranke SD Tanja Fajon. Dejala je, da je koronavirusna kriza izjemna priložnost, da slovenska politika naredi to, kar ji doslej še ni uspelo. V stranki SD predsednika vlade Janeza Janšo zato pozivajo, naj oblikuje močno ekipo strokovnjakov iz lokalnih skupnosti, nevladnih organizacij in gospodarstva, da se bodo lahko resno in takoj lotili te naloge.

"Časa je zelo malo, denarna sredstva pa so obsežna. Slovenija se doslej ni vedno odrezala z odliko; še vedno imamo nepočrpana finančna sredstva. Zdaj imamo zato priložnost, da stopimo skupaj, združimo sile z vsemi stebri družbe ter pripravimo tiste pomembne naloge in ambiciozne projekte, da bomo Slovenijo peljali po poti trajnostne, pravične in inovativne družbe," je dejala Tanja Fajon.

Na vprašanje, kako da premierja zdaj pozivajo k sodelovanju, potem ko so zavrnili njegovo pobudo za podpis sporazuma s koalicijo o sodelovanju, je Fajonova odgovorila, da so bile razmere takrat popolnoma drugačne. "Takrat nismo imeli zaupanja in ga še danes nimamo. Njegova komunikacija ostaja zelo arogantna in avtoritativna, premier pa ne upošteva predlogov opozicije," je pojasnila. Smernice za pripravo nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost so v SD-ju med drugim začrtali na sredinem posvetu v Ljubljani, zdaj pa v sodelovanju s strokovnjaki projekt nadaljujejo. Vodila ga bo Fajonova.

Podaljšanje subvencij za čakanje na delo in digitalizacija

Na resnost trenutnih gospodarskih razmer je na novinarski konferenci opozoril tudi namestnik direktorja v odboru direktorjev Evropske banke za obnovo in razvoj Milan Martin Cvikl. "33 odstotkov delavcev je na čakanju, shema za to pa se podaljšuje iz meseca v mesec, namesto da bi imela podjetja stabilnost. Beležimo največji padec izvoza od osamosvojitve Slovenije. S kratkoročnimi ukrepi želimo predvsem podpreti vitalnost gospodarstva, da se bodo delavci po dopustih lahko vrnili na delo," je dejal. Likvidnostno poroštveno shemo bi morali po mnenju SD-ja okrepiti in poenostaviti, subvencioniranje skrajšanja polnega delovnega časa pa podaljšati do konca leta 2021. Smiselno je tudi povečati sposobnosti SID banke, je med drugim naštel Cvikl.

Predavateljica na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko in vodja digitalne mreže 4P DIH Emilija Stojmenova Duh je med ukrepi izpostavila predvsem digitalizacijo, ki je po njenih besedah ključ do gospodarskega in družbenega napredka na splošno. "Opolnomočiti je treba ljudi, da bodo poznali prednosti in pasti digitalnih tehnologij. Tudi učitelji pri digitalnih veščinah zelo zaostajajo. Poskrbeti je treba tudi za digitalne kompetence javnih uslužbencev," je dejala. Pri tem je po njenih besedah nujno medresorsko in medsektorsko usklajevanje.

Podpredsednik SD-ja, zadolžen za področje razvoja, ter nekdanji minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo pa je kot ključen ukrep izpostavil vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije. Opozoril je, da je pred kratkim potrjeni evropski sveženj za okrevanje tem področjem namenil velike reze. "Potencialnih 40 milijard evrov je šlo za neke druge stvari. Človek se ob tem vpraša, od kod bo konkurenčna sposobnost gospodarstva, če ne iz novih tehnologij in inovacij? Naša odgovornost je, da prejeti denar pametno vlagamo," je dejal.