Poslanec SDS-a Branko Grims je na novinarski konferenci pojasnil, da je predsednik DZ-ja poskrbel za precedens, ki mu v zgodovini samostojne Slovenije ni para. Podobne skušnjave so sicer resda imeli že prejšnji predsedniki, a so se jim znali upreti, je dodal.

Brglez se je namreč odločil, da ne razpiše roka za zbiranje podpisov pod referendumske pobude Sindikata delavcev migrantov Slovenije, in to čeprav je sam zapisal, da pobude izpolnjujejo vse formalne, zakonsko predpisane zahteve. Predsednik DZ-ja si je po Grimsovih navedbah vzel pravico soditi o vsebini njihove pobude. "Te pravice predsednik DZ-ja nima in je ne more imeti," je prepričan poslanec SDS-a.

"Gre za poseg v človekove pravice"
Hkrati je predsednik DZ-ja pobudnikom referenduma odvzel pravico do učinkovitega pravnega sredstva, ki bi ga imeli, če bi Brglez odločitev prepustil DZ-ju, ne pa da je o tem odločil sam, je še navedel Grims. Brglez se je v utemeljevanju svoje odločitve skliceval na besede enega izmed podpisnikov pobude, a na podlagi tega ni mogel interpretirati stališč vseh podpisnikov, je prepričan Grims.

Po Grimsovih besedah je Brglez posegel na področje človekovih pravic, ne da bi imel za to zakonito osnovo, zaradi česar bodo v SDS-u pristojnim organom naznanili sum kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, pa tudi sum kaznivega dejanja nevestnega dela v službi.

Poslanci imajo na majski seji DZ-ja že na mizi tudi predlog za Brglezovo razrešitev, ki so ga prav tako vložili poslanci SDS-a, o čemer bodo razpravljali v torek. Milan Brglez medtem poudarja, da je referendumske pobude zavrnil, da bi institut referenduma ubranil pred zlorabo. Pričakovati je, da ne bo razrešitve predsednika DZ-ja.