potezo predsednika DZ-ja Milana Brgleza ocenila za pravilno, je predsednik Borut Pahor podpisal odlok o razglasitvi treh zakonov, o katerih naj bi sicer odločali na referendumu.

Predsednik DZ-ja Milan Brglez je Pahorju v torek poslal v razglasitev tri zakone: novelo zakona o upravnih taksah, novelo zakona o varstvu kulturne dediščine in zakon o izvajanju carinske zakonodaje Evropske unije. Gre za zakone, za katere je Sindikat delavcev migrantov Slovenije vložil pobude za začetek postopka za razpis referendumov.

Zaradi odločitve Brgleza, da ne razpiše roka za zbiranje podpisov za referendume, je predsednik Pahor na posvet sklical pravne strokovnjake. Na posvet je bilo vabljenih devet pravnih strokovnjakov. Udeležili so se ga Matej Avbelj, Franc Grad, Tone Jerovšek, Igor Kaučič, Rajko Pirnat, Ciril Ribičič in Andraž Teršek. Pravna strokovnjaka Janez Čebulj in Jurij Toplak sta se zaradi nujnih obveznosti opravičila, so zapisali v uradu predsednika republike.

Podpora Brglezovi odločitvi
Večina pravnikov se je na posvetu strinjala, da lahko Pahor podpis pod posamezen zakon odkloni le, če gre za očitno kršitev. "In v tem primeru ne gre za takšno kršitev," je po posvetu povedal Ribičič.

Po besedah Kaučiča razglasitev zakona namreč zadržijo trije razlogi, in sicer če zakon ni bil sprejet po predpisanem postopku, če ni bil spoštovan suspenzivni veto državnega sveta ali če ni bila spoštovana referendumska odločitev. Sicer pa je predsednik republike zakon dolžan razglasiti, je povedal.

Pravniku Andražu Teršku se zdi Brglezova odločitev, da onemogoči zbiranje podpisov pod referendumske pobude, tudi z vidika ustavnega reda pravilna. Razlaga, ki jo je predsednik DZ-ja podal v povezavi s tem, je po mnenju Terška primerna, saj se v pravni državi vselej presoja, kaj je namen tistega, ki uporablja institute pravne države, in včasih je treba ta namen tudi dokazovati. V tem primeru pa pobudniki dejanskega namena, da gre za protest, niti ne skrivajo, je povedal Teršek.

"Navsezadnje je storil nekaj, kar v našem prostoru ni prav običajno; prevzel je osebno politično odgovornost, kar je dobro," je poudaril Teršek. Predsednik republike po ustavi razglaša zakone, in ko dobi gradivo iz DZ-ja, opravi svojo dolžnost in ne izvaja nikakršnih analiz ravnanja parlamenta ali predsednika DZ-ja, je še dejal.

Jerovšek: Brglez je ravnal prav
Tudi po mnenju pravnika Toneta Jerovška je Brglez ravnal prav, zato sklepa, da bo predsednik republike "verjetno podpisal ukaz o razglasitvi zakonov". Končna odločitev je sicer njegova, je pojasnil.

Izpostavil je, da razen v sedmih primerih "nimamo v ustavi absolutnih pravic", med omejene pa spada tudi pravica do referenduma. Se pa v tem primeru postavi vprašanje, ali so pobudniki za uveljavljanje pravic, ki nimajo zveze z zakoni, o katerih predlagajo referendum, uporabili takšen način, da lahko predsednik DZ-ja zavrne določitev roka za zbiranje podpisov.

Šolski primer zlorabe
"Gre za šolski primer zlorabe pravice do referenduma," je prepričan tudi pravnik Matej Avbelj. Zloraba je namreč opredeljena kot uporaba v nasprotju z namenom, s katerim je dana. Pobudniki referendumov so jasno povedali, da nimajo nikakršnega interesa v zakonodajnih postopkih. Z njimi želijo izboljšati svoj davčni položaj, za katerega je ustavno sodišče že ugotovilo, da je nezdružljiv s slovensko ustavo, je pojasnil.

Po besedah pravnika je bil Brglez dolžan ravnati, kot je ravnal. "V nasprotnem primeru bi sam kršil ustavo," je poudaril. Tudi Avbelj je ravnanje predsednika DZ-ja pozdravil tudi z vidika prevzemanja odgovornosti, medtem pa imajo pobudniki ustrezno sodno varstvo na ustavnem sodišču.

Zadržani Rajko Pirnat
Nekoliko bolj zadržan do Brglezove odločitve je pravnik Rajko Pirnat. To, da je bila zlorabljena pravica do referenduma, še ne pomeni, da lahko neki državni organ deluje brez zakonskega pooblastila. "To je namreč kršitev načela zakonitosti, ki je prav tako ustavno načelo," je pojasnil.

Še večjo dilemo vzbuja vprašanje, ali je zakon dopustno podpisati. Po njegovem prepričanju bi bilo treba zagotoviti vsaj učinkovito pravno varstvo pobudnikom, in to še preden bodo zakoni objavljeni. Predsednik DZ-ja po mnenju Pirnata predsedniku republike zakonov niti ne bi smel poslati v objavo, meni Pirnat.

Različni politični odzivi
Brglezova odločitev je sicer naletela na številne odzive. V koalicijskih DeSUS-u in SD-ju so opozorili, da Brglez prevzema pravno in politično odgovornost za tako odločitev, v SDS-u pa so zahtevali njegov odstop.

Kazenska ovadba
Gibanje Zedinjena Slovenija je zoper Brgleza vložilo kazensko ovadbo, saj meni, da je njegova odločitev protiustavna in protizakonita. Očitajo pa mu tri kazniva dejanja, zaradi katerih so ga tudi ovadili. Poleg zlorabe položaja in nevestnega dela v službi mu očitajo celo terorizem, saj naj bi "s svojim dejanjem hudo ogrozil ustavne temelje države ter zunaj okvira svojih pristojnosti napadel ustavno varovane človekove pravice in svoboščine volivcev". Brgleza so kazensko ovadili specializiranemu državnemu tožilstvu.
Napovedan protest
V Odboru 2014 pa so zapisali, da "predsednik državnega zbora misli, da lahko dela, kar hoče". "Ne spoštuje ustave in zakona. Državljanke in državljane imenuje ulica ..." Ker menijo, da takšno ravnanje ni primerno za predsednika DZ-ja, bodo svoj redni četrtkov shod, ki po navadi poteka pred sodiščem, tokrat preselili pred parlamentarno poslopje.

KSS zaplet skrbi
Medtem pa sindikate, zbrane v Konfederaciji slovenskih sindikatov (KSS), ki jo vodi Gvido Novak, skrbi, da bo zaplet s sindikatom delavcev migrantov privedel do zakonskih omejitev svobodnega delovanja sindikatov za uveljavljanje pravic v Sloveniji zaposlenih delavcev. Obsojanje tega sindikata in napadanje vseh sindikatov "zaradi zlorabljanja instituta referenduma mečeta slabo luč na vse sindikate, ki imajo z ustavo zagotovljeno pravico do svobodnega delovanja, katerega del je tudi podajanje pobud volivkam in volivcem za referendumski preizkus zakonov, ki nedopustno posegajo v pravice delavcev".

Pred nadaljevanjem zapleta je po mnenju KSS-ja sicer treba preveriti, ali je sindikat delavcev migrantov v Sloveniji sploh lahko registriran, saj po njihovem mnenju ne more postati reprezentativen, ker nima zaposlenih v Sloveniji.

"Politiki lahko ta zaplet hitro zlorabijo za omejevanje delovanja vseh sindikatov pri njihovi ustavni pravici do svobodnega delovanja, katerega eden najmočnejših vzvodov je referendumski preizkus za delavce škodljivih zakonov. KSS že vnaprej ostro obsoja vse poskuse omejevanja delovanja sindikatov," so zapisali v KSS-ju, kjer so še prepričani, da je skrajni čas za spremembe zakona o reprezentativnosti sindikatov.