"Gre za zaščito ustave, demokracije in vladavine prava pred izsiljevanjem in vladavino zakona ulice," je poudaril Milan Brglez.

Za Odmeve je tudi dodal, da glede na sedanjo ureditev ni imel nobene druge pravne možnosti. Spomnil je, da je bil pred podobno dilemo že 11. marca in da je zbiranje podpisov v tistem primeru dovolil. "Takrat bi bila moja ocena zgolj subjektivna, vmes pa sem pridobil pravna mnenja, na katera sem se lahko oprl," je pojasnil, zakaj je bila njegova odločitev tokrat drugačna. Na vprašanje voditelja Slavka Bobovnika, zakaj se ni pred odločitvijo posvetoval s koalicijo, je dejal, da koalicija politično odloča, pravna država pa presega koalicijo. Ob tem je poudaril, da je odločitev strokovna in utemeljena na ustavi.

Vsebinska nepovezanost
Brglez je na današnji tiskovni konferenci spomnil na izjave pobudnikov - to je predstavnikov Sindikata delavcev migrantov Slovenije -, ki so poudarjali, da tokrat podpise vlagajo zato, ker so zakoni škodljivi, niso pa po Brglezovih besedah znali povedati, zakaj tako menijo. V nobenem primeru vlaganja zahtev za referendum niso izpostavili, katere določbe zakonov naj bi bile v škodo državljanov.

Po Brglezovih besedah gre za številčnost referendumskih pobud in ponavljanje vlaganja pobud v krajšem časovnem obdobju, pobudnik pa je umaknil dve pobudi v kratkem času.

Prav tako gre po njegovih besedah za vsebinsko nepovezanost med zakoni, zoper katere vlagajo referendumske pobude. Kot bistveno pa predsednik DZ-ja izpostavlja, da gre za vsebinsko nepovezanost med vsebino zakonov ter nameni, cilji in nalogami pobudnika, torej Sindikata delavcev migrantov Slovenije, ki so opredeljene v statutu sindikata.

"Objektivne okoliščine kažejo na zlorabo pravice do referenduma"
Zato se Brglez v celoti strinja z mnenjem zakonodajno-pravne službe DZ-ja, da dejanski namen vlaganja referendumskih pobud ni uresničevanje pravice do neposrednega sodelovanja državljanov pri upravljanju javnih zadev oz. preprečitev uveljavitve zakonov, kar je cilj zakonodajnega referenduma. Pač pa so podane objektivne okoliščine, ki kažejo na zlorabo pravice do referenduma, je pojasnil Brglez.

Večina strank je danes poudarila, da Brglez za svojo odločitev nosi tako pravno kot politično odgovornost.

Ničesar o odstopu
Na vprašanje, ali bo, če ustavno sodišče ne pritrdi njegovi odločitvi, odstopil, predsednik DZ-ja ni odgovoril konkretno. Dejal je, da mora najprej sodišče odločiti o tej zadevi.

A 84. člen ustave po njegovih besedah jasno govori o tem, od česa je odvisno mesto predsednika DZ-ja. Ta člen sicer pravi, da ima državni zbor predsednika, ki ga izvoli z večino glasov vseh poslancev.

Pahorja razume
Iz kabineta Boruta Pahorja so sporočili, da je predsednik državnega zbora Brglez danes popoldne predsedniku republike poslal v razglasitev tri zakone. Ker pa gre v tem primeru prvikrat za dileme postopkovne narave in ker se želi izogniti slehernemu dvomu o svoji odločitvi, se bo predsednik jutri posvetoval z nekaterimi uglednimi pravnimi strokovnjaki.

Brglez je v Odmevih zatrdil, da Pahor ve, kako težka je bila njegova odločitev, saj je bil tudi sam predsednik DZ-ja. Napovedanega posvetovanja s pravniki pa ne vidi kot nezaupnice, pač pa je prepričan, da se skuša predsednik republike le zavarovati, da ne bi na podpis zakonov padla kakršna koli senca dvoma.