Poslanci strank NSi in SDS so se podpisali pod zahtevo za ustanovitev nove parlamentarne preiskovalne komisije, ki je vložena v parlamentarni postopek.

Zahtevo za odreditev nove parlamentarne preiskave, podpisalo jo je 32 opozicijskih poslancev z izjemo Dejana Kaloha, sta predstavila poslanca SDS-a in NSi-ja Žan Mahnič in Jernej Vrtovec.

Že glede na ime preiskovalne komisije (Ugotovitev in ocena dejanskega stanja za ugotovitev morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma vplivanja na domnevno negospodarne ali protipravne odločitve organov vodenja in nadzora energetskih podjetij, ki so posredno ali neposredno v državni lasti slovenskega državnega holdinga, vlade, državnega zbora ter drugih državnih organov, ki so znatno poslabšale poslovanje energetskih podjetij in ogrozile energetsko neodvisnost Republike Slovenije ter omogočile domnevno protipravno premoženjsko korist posameznim političnim strankam) naj bi šlo za precej obsežno parlamentarno preiskavo. Pokrivala naj bi obdobje od 1. januarja 2014 do odreditve parlamentarne preiskave.

"Želimo, da se vpogleda v vse poslovne pogodbe, ki so jih sklepale energetske družbe v državni lasti in morebitna odgovornost nosilcev javnih funkcij ter samih uprav in nadzornih svetov, ali so bili nosilci teh funkcij vpleteni oziroma ali so vplivali na domnevno finančno izčrpavanje slovenskih energetskih podjetij, kar je rezultiralo tudi v ceni električne energije, ki jo v Sloveniji plačujemo dražje kot državljani Evropske unije," je med drugim predstavil Mahnič in dodal, da želijo preiskovati, ali so bile ob tem morda nezakonitega financirane politične stranke ter kdo je dopustil in tudi toleriral takšno politiko v slovenskih energetskih podjetjih.

"V zahtevi za odreditev parlamentarne preiskave ne boste našli imena ene fizične osebe, v zahtevi ne boste našli imena enega podjetja, ki deluje v Sloveniji. Parlamentarna preiskovalna komisija se nanaša samo in izključno na to, kar je v pristojnosti vlade, SDH-ja, ki je pod vlado in pa državnega zbora. Torej govorimo izključno o politični odgovornosti," je dodal ter še pojasnil, da se besedilo zahteve za parlamentarno preiskavo razlikuje od besedila za ustanovitev parlamentarne preiskave na začetku mandata vlade, ki bi preiskovalo Gen-i Roberta Goloba. V skladu z novim zakonom o parlamentarni preiskavi pa zdaj nameravajo preiskovati, kaj se je v zadnjih 10 letih dogajalo v slovenski energetiki. "Vi vidite samo Roberta Goloba in Gen-i. Slovenska energetika nista ne Robert Golob ne Gen-i, ampak je skupek več oseb in skupek več podjetij," je poudaril.

"Cena električne energije za prebivalce Slovenije je ena izmed dražjih v Evropski uniji in to je dovoljšen razlog tudi za to, da se preišče, kakšna je odpornost slovenskega energetskega sistema na preizkuse, Slovenski energetski sistem, ki je eden izmed bolj robustnih v Evropski uniji, absolutno, ampak te korelacije, ki se dogajajo pri upravljanju energetskih podjetij, zlasti v preteklosti, pa pri cenah električne energije, ki jo plačujejo naši davkoplačevalci, so pač prevelike," pa je dejal Vrtovec in dodal, da sam ne bo mogel biti predsednik te preiskovalne komisije, ker je nekdanji infrastrukturni minister in bo verjetno povabljen kot priča.

Je nov zakon lahko prevelika ovira?

Po poročanju portala N1 zdaj prihaja partija političnega šaha, saj opoziciji pot do komisije otežuje novi zakon o parlamentarni preiskavi predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, po katerem lahko tretjina poslancev, preiskovanci ali priče akt o odreditvi preiskovalne komisije izpodbijajo na ustavnem sodišču.

Preiskovalna komisija po tem zakonu dela sploh ne more začeti, dokler ustavno sodišče v predpisanem roku ne odloči. Če presodi, da je akt o ustanovitvi preiskovalne komisije v nasprotju z ustavo ali zakonom, preiskovalna komisija ne more zaživeti.

Danes bo sicer o vetu na zakon Urške Klakočar Zupančič odločal državni svet. Koalicija ima sicer dovolj glasov, da veto preglasuje. Pri čemer je zaradi dopustov vprašljiva sklepčnost državnega zbora, tako da obstaja možnost, da bodo poslanci morebitni veto preglasovali šele septembra.

Referendum kot plan B

Še v tem tednu namerava SDS zbrati 2.500 volivcev in z njimi vložiti še pobudo za naknadni zakonodajni referendum o zakonu Urške Klakočar Zupančič. Če bo pobuda vložena pravilno, mora državni zbor avtomatično razpisati 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov volivcev, ki lahko edini zahtevajo naknadni zakonodajni referendum, še poroča N1.