Na izredni seji državnega sveta je bilo prisotnih 30 od 40 svetnikov. Izglasovan veto pomeni, da bo moral DZ o noveli, ki jo je sicer potrdil v ponedeljek, odločati še enkrat. To se bo predvidoma zgodilo po parlamentarnih počitnicah. Ob tem bo za potrditev potrebnih 46 glasov poslank in poslancev. Že ob prvem glasovanju je sicer novela v DZ-ju prejela 47 glasov podpore.

Pobudo za odločanje o predlogu za odložilni veto na novelo zakona o parlamentarni preiskavi je podal državni svetnik Andrej Poglajen. Ob tem je izpostavil pomisleke tako glede tega, da je bila novela v DZ-ju sprejeta po skrajšanem postopku, kot tudi pomisleke glede njene vsebine. Kot je med drugim navedel predlagatelj, bodo zakonske rešitve lahko omogočale zavlačevanje izvedbe parlamentarne preiskave, kar bo negativno vplivalo na uresničevanje aktov državnega sveta in na izvajanje nadzorne pristojnosti državnega zbora, in ogrozile izpolnitev namena konkretne parlamentarne preiskave, ki je bila uvedena za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij ali za spremembo zakonodaje na določenem področju.

Novelo zakona, ki jo je predlagala predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič, med drugim uvaja možnost za sprožitev naknadne ustavne presoje akta o parlamentarni preiskavi. Ustavno sodišče mora o tem odločiti v 30 dneh, do odločitve ustavnega sodišča pa se akt o odreditvi parlamentarne preiskave zadrži.

Pohole opozoril na kritične pripombe več institucij

Številni pomisleki, ki so se pojavili med obravnavo predloga novele zakona, so ostali nerazrešeni tudi po sprejetih amandmajih, je na izredni seji državnega sveta dejal državni svetnik Miloš Pohole. Rešitve zakonske novele ne izpolnjujejo zahtev iz odločb ustavnega sodišča, ki naj bi jih z novelo prenesli v zakonodajo, je ocenil. Novela posega v ustavno varovano učinkovitost parlamentarne preiskave, ker se bo lahko najmanj za 90 dni zamaknila ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije zaradi zakonsko določenih rokov, kar pa predstavlja nedopusten poseg v učinkovitost izvrševanja pristojnosti državnega sveta v zvezi s parlamentarnimi preiskavami na njegovo zahtevo.

Sorodna novica SDS in NSi želita v DZ-ju preiskovati delo celotne slovenske energetike v zadnjih desetih letih

Z odložilnim vetom se izpodbija tudi eden glavnih argumentov predlagateljice novele predsednice DZ-ja Urške Klakočar Zupančič, to je, da se z zakonom omogoči naknadna ustavnosodna kontrola akta o odreditvi parlamentarne preiskave na zahtevo preiskovanca, če ta meni, da akt, s katerim se odredi parlamentarna preiskava, nedopustno posega v njegove človekove pravice ali temeljne svoboščine.

Pri tem je opozoril, da se je ustavno sodišče v več svojih odločbah izreklo, da se z aktom o odreditvi parlamentarne preiskave sploh ne odloča o preiskovančevih pravicah in dolžnostih, tako akt ne more posegati v preiskovančeve človekove pravice. Ta ima v kasnejših fazah izvajanja parlamentarne preiskave, ko do posega pride, že zdaj na voljo učinkovita pravna sredstva za zavarovanje svojih pravic, je navedel.

Opozoril je tudi, da so v zakonodajnem postopku zelo kritične pripombe podali tudi zakonodajnopravna služba DZ-ja, Sodni svet, Mestna občina Ljubljana, Združenje mestnih občin Slovenije ter Državnotožilski svet. Njihove pripombe in pomisleki pa po oceni državnega sveta v okviru zakonodajnega postopka niso bili upoštevani v zadostni meri, je navedel.

Klakočar Zupančič: Za pravno državo se bom borila še naprej

"Slovenija je pravna država in to pomeni, da je vsaka oblast omejena s pravom," pa je na seji državnega sveta poudarila Urška Klakočar Zupančič. Novela zakona je po njenem mnenju potrebna zato, ker so se parlamentarne preiskave sprevrgle v sredstvo za politično obračunavanje. Znova pa je zatrdila, da novela zakona ne bo imela učinka na že ustanovljene parlamentarne preiskave.

Novela zakona uresničuje tri odločbe ustavnega sodišča, saj so parlamentarne komisije v preteklosti posegale v človekove pravice in temeljne svoboščine ter tudi v pristojnosti različnih vej oblasti in samostojnih in neodvisnih institucij, je dejala. Novela pa sledi tudi priporočilom Evropske komisije, ki je večkrat opozorila, da so parlamentarne preiskave "šle izven svojih meja". Po njenih besedah gre le za dve rešitvi; da parlamentarne preiskave postanejo ustavne, omejene s pravom, ustavo in zakoni, hkrati pa novela ponuja odgovor, kaj storiti v primeru, ko so člani parlamentarnih komisij predlagani za priče.

Čeprav je izglasovanje veta pričakovala, je Klakočar Zupančič napovedala, da se bo "za pravno državo borila še naprej, neizprosno in neutrudno". Tudi za to, da novela zakona začne veljati, "da ne bomo več gledali igračkanja s parlamentarnimi preiskavami in drugimi parlamentarnimi instituti v DZ-ju". "Bomo pač še enkrat odločili o zakonu in ko bo začel veljati, bo začel veljati," je dejala in dodala, da bodo poslanke in poslanci od takrat naprej lahko ponosni na svoje delo.

Poslanci NSi-ja so sicer še pred sprejetjem novele predlagali razpis posvetovalnega referenduma, a ga je DZ pretekli teden zavrnil.

NSi in SDS zahtevata preiskavo celotne slovenske energetike

Državni svet je veto izglasoval malo za tem, ko sta opozicijski stranki napovedali, da sta z 32 podpisi poslank in poslancev vložili zahtevo za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije, s katero želijo pod drobnogled vzeti, kaj se je v zadnjih 10 letih dogajalo v slovenski energetiki. Opoziciji bi pot do komisije novela lahko otežila, saj lahko v skladu z njo tretjina poslancev, preiskovanci ali priče akt o odreditvi preiskovalne komisije izpodbijajo na ustavnem sodišču.