Poslanci Vinko Gorenak (SDS) in Bogdan Barovič (SNS), pozneje pa še Anton Anderlič (LDS) so na novinarski konferenci predstavili stališča do sklica izredne seje državnega zbora zaradi stanja v pravosodju ter političnih vplivov nanj.

"Enormno povečanje sodnih zaostankov"
Gorenak je uvodoma pojasnil, da so se poslanci namenoma odločili za sklic izredne seje in ne za interpelacijo, saj njihov cilj ni le odhod ministra, temveč ureditev razmer v pravosodju, ki so po njegovih besedah izjemno slabe.

Prepričan je, da minister Aleš Zalar pospešuje razkroj sodstva in da skrbi le za kapitalske lobije. Na njegovo neprimernost naj bi opozarjali že pred nastopom mandata te vlade. "Sodni zaostanki so se od leta 2008 naprej enormno povečali, projekt Lukenda pa stoji. Iz Strasbourga prihajajo nove sodbe v škodo države zaradi kršenja pravice do sojenja v razumnem roku," je zatrdil Gorenak.

"Zalar - leteči minister"
Izpostavil je, da je minister za potovanja do zdaj porabil že 53 tisoč evrov, njegov predhodnik Lovro Šturm pa v enakem času 19 tisoč evrov, zato je Zalarja imenoval kar "leteči minister". "Zalar se je v tujini udeleževal predvsem dogodkov na temo mediacije, vsi pa vemo, da ima tudi svoje podjetje, ki je trenutno v mirovanju," dodaja Gorenak.

"DZ ugotavlja, da sodna veja oblasti pri preganjanju najhujših oblik gospodarskega kriminala in korupcije ni dovolj učinkovita, zato nalagamo ustavni komisiji, da v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki takoj začne postopke ustreznih ustavnih sprememb, ki bodo doprinesle k ureditvi stanja na tem področju," se po Gorenakovih besedah glasi sklep, ki ga bodo predlagali sklicatelji izredne seje, pri čemer poudarja, da se zavedajo ambicioznosti svojega cilja.

"Sodstvo deluje počasi, neučinkovito in nepregledno"
Barovič je pojasnil, da v SNS-u dvomijo o obstoju 2. člena ustave, ki govori o tem, da je Slovenija pravna in socialna država. Da sodstvo deluje počasi, neučinkovito in nepregledno, je po njegovih besedah jasno vsakomur, ki je z njim v stiku.

Prepričan je, da smo ljudje v Sloveniji pred zakonom neenaki, saj se pojavljajo številni neutemeljeni pripori, za katere nato priporniki zahtevajo odškodnine, in "neenake obravnave v enakih primerih enakih obtožb". Zatrdil je, da ima Slovenija, proporcionalno gledano, 50 odstotkov več sodnikov od Nemčije, "ki jih ima največ v Evropi".

Položaj je postavljen na glavo
Glavni krivec za nastali položaj je po njegovih besedah trajni sodniški mandat. Ob tem je še izpostavil, da sta v Sloveniji zamešani načeli nedolžnosti in obratnega dokaznega gradiva. "Za tiste, za katere bi moralo veljati, da so nedolžni, dokler jim ni krivda dokazana, velja drugo načelo. Za tiste, na primer tajkune, za katerega bi moralo veljati načelo obratnega dokaznega gradiva, pa velja načelo nedolžnosti. Postavljeno na glavo," trdi Barovič.

Anderlič: Napoved izredne seje gre razumeti kot interpelacijo proti ministru
"Nesporno je, da smo mi prvi, ki smo za, da državni zbor razpravlja s stanju v pravosodju in na sploh o stanju, v kakšnem stanju je pravna država in kako deluje, kakšno je stanje človekovih pravic in vse, kar je povezano z osnovnimi atributi pravne države," je dejal Anton Anderlič ter dodal, da morajo biti za to izpolnjeni določeni pogoji, saj se mora gradivo nanašati na razpravo o konkretnih stvareh, zato bi podprli morebitne predloge ustavnih sprememb, če bi to krepilo avtonomijo pravosodja. Po njegovem mnenju je sklic izredne seje "razumeti kot pripravo na vložitev interpelacije proti ministru - ustvarja se vtis, da želijo predlagatelji seje sejati dvom med državljanke in državljane".

Po njegovem mnenju DZ ne more in ne sme vršiti pritiska na sodno vejo pri tem, kakšni naj bi bili in morali biti rezultati, ampak mora opravljati predvsem svojo funkcijo, ki je spremljanje dela, obravnava poročil, ki jih podajajo državno tožilstvo in pravosodni organi, ter ustvariti pogoje za to, da bo ta veja oblasti lahko funkcionirala neodvisno in avtonomno.