Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, je prepričan, da bi morali kandidat za predsednika vrhovnega sodišča Branko Masleša in njegovi številni sodelavci očitne kršitve mednarodnega prava na nekdanji jugoslovanski meji, ki so jim bili priča, kazensko preganjati s pravnimi sredstvi.

Dežman: Predsednik vlade pokril ubijanje civilistov
"Ubijanje civilistov na meji so s svojo oblastno avtoriteto pokrili predsednik vlade, minister za pravosodje in številni sodniki. Tako smo priče varovanju tabuja titoizma, ki varuje zločince, ki so zagrešili vojna hudodelstva in zločine proti človečnosti med drugo svetovno vojno in po njej. Če bo predsednik vrhovnega sodišča človek, ki se ne zaveda svojega sodelovanja pri prikrivanju zločina, je povsem iluzorno pričakovati, da bomo pod takimi sodniki dočakali obsodbo zločinov titoizma," v svoji pobudi zatrjuje Dežman.

Dežman zato predlaga, da Inštitut za novejšo zgodovino v popis žrtev vojne in revolucije vpiše tudi žrtve na mejah do leta 1990. Prepričan je, da bi ob drugih zločinih titoizma morali začeti te zločine preiskovati tudi v policijski akciji Sprava pri ministrstvu za notranje zadeve.

"Ministrstvo za delo naj prevzame ureditev grobov"
Zapisal je še, da bi raziskavo znanih in neznanih grobov umorjenih na mejah ter njihovo označitev in ureditev v okviru dela s prikritimi vojnimi grobišči morala prevzeti služba za vojna grobišča pri ministrstvu za delo.

"Ministrstvo za pravosodje naj oblikuje raziskovalno skupino, ki bo preučila pravne razmere in ocenila delovanje civilnih sodnikov pri umorih civilistov na mejah. Slovenija naj še predlaga evropski projekt o zločinih na železni zavesi," poziva.

Prešeren: Jugoslavija na mejah vzpostavila vojaško območje
Pri svojih predlogih se sklicuje na politologa Marka Prešerna, ki opozarja, da je imela Jugoslavija na območju današnje Slovenije dve mednarodno priznani meji z demokratičnima državama, prek katerih so jugoslovanski državljani in državljani drugih komunističlnih držav želeli nezakonito priti v območje svobode oz. demokratičnih držav.

Da bi nedemokratična komunistična oblast Jugoslavije nezakonite prebege takih civilistov preprečila, je na teh dveh mejah vzpostavila vojaško območje. Tega je varovala z oboroženim vojaštvom JLA. Pri tem je bilo ubitih mnogo civilistov, ki so posebej varovana kategorija mednarodnega prava.

Dežman: Kršitve mednarodnega prava je treba preganjati
Po Dežmanovih besedah je Jugoslavija s tem sprožila sicer regionalno omejen oborožen spopad nizke intenzivnosti, ki je trajal od maja leta 1945 do sredine leta 1991. Na tem območju je zato veljalo mednarodno pravo oboroženih spopadov, ki je bilo s streljanjem vojakov na civiliste ali njihovo usmrtitvijo kršeno.

"In seveda so države kršitve mednarodnega prava oboroženih spopadov dolžne preganjati. Enako pa so državni organi dolžni preganjati opustitvena dejanja pristojnih organov oz. nadrejenih. Ilustracija takega nepravilnega ravnanja je lahko primer sodnika Branka Masleše," končuje Dežman.