V imenu predlagateljev je poslanec SDS-a Rado Gladek ministru Boštjančiču očital, da z denarjem iz državnega proračuna ne ravna skrbno in transparentno. "Ste slab vratar, gole vam zabijajo vaši soigralci, zabijate si jih tudi sami, zaupanje javnosti glede upravljanja javnih sredstev pa je ves čas vašega ministrovanja zelo nizko," je ponazoril.
Kot glavni očitek Boštjančiču je navedel nedavno objavljeno revizijsko poročilo, v katerem je Računsko sodišče predlogu zaključnega računa lanskega državnega proračuna izreklo mnenje s pridržkom. "Revizorji so ugotovili vrsto nepravilnosti, ugotovitve so obremenjujoče in jasno izkazujejo netransparentno porabo javnega denarja," je dejal.
Pri tem je navedel nakup poslovne stavbe za potrebe pravosodnih organov na Litijski, ki po ugotovitvah revizorjev ni bil ustrezno načrtovan v državnem proračunu in ni vključeval ocenjenih stroškov prenove. Prav tako je spomnil na ugotovitev iz revizijskega poročila, da še vedno ni ustanovljen namenski sklad za zbrana sredstva za obnovo po lanskih avgustovskih poplavah, kot tretjo ugotovljeno nepravilnost pa navedel nakup 13.000 prenosnih računalnikov, ki ga je lani poleti izvedlo ministrstvo za digitalno preobrazbo.
"Ugotovitve Računskega sodišča kličejo na odgovornost ministra za finance," je prepričan Gladek.
"Vsak minister je odgovoren za svoj resor"
Minister Boštjančič je vse očitke zavrnil ter dejal, da se revizijsko poročilo izrablja za izkrivljanje dejanskih ugotovitev in dejstev, predvsem pa za obtoževanje njega kot ministra za finance. "Vsak minister je odgovoren za svoj resor. Vem, da to veste, a seveda je bolj priročno streljati na eno tarčo," je odvrnil.
Pojasnil je, zakaj so revizorji ugotovili nekatere nepravilnosti. Glede sklada za obnovo po poplavah je dejal, da v zaključnem računu še ni naveden, ker je bil ustanovljen januarja letos, kajti DZ je zakon o obnovi sprejel tik pred koncem lanskega leta. "Sklad je ustanovljen in trenutno je vanj izločenih 168 milijonov evrov," je povedal.
O domnevno netransparentnih nakupih pa je dejal, da so jih izvedli na pristojnih ministrstvih, stavbo na Litijski torej na ministrstvu za pravosodje. V tem smislu se mu zdi pripisovanje vseh nepravilnosti glede tega nakupa ministrstvu za finance manipulacija in zloraba revizije za politične namene. "Če bi moral biti finančni minister odgovoren za vso porabo proračunskih sredstev, potem drugih resorjev pravzaprav ne potrebujemo več," je menil.
Napaka pri evidentiranju
Sicer pa je Računsko sodišče zaključnemu računu proračuna za leto 2023 po njegovih besedah izdalo mnenje s pridržkom zaradi napačnega knjiženja vračila posojila, ki ga je država leta 2022 dala Holdingu Slovenske elektrarne (HSE). To je potrdila tudi predsednica Računskega sodišča Jana Ahčin. "Na mnenje s pridržkom je vplivala napaka, ki smo jo ugotovili pri evidentiranju vračila posojila HSE-ja v vrednosti 342 milijonov evrov," je dejala. Preostale napake so bile minorne in niso vplivale na izrečeno mnenje, je dodala.
Koalicijski poslanci v bran
Medtem ko so poslanci opozicije vztrajali, da bi moral Boštjančič zaradi ugotovljenih nepravilnosti odstopiti, pa so se mu v bran postavili poslanci koalicije, katerih glasovi so na koncu pri glasovanju prevladali. Med drugim je Soniboj Knežak (SD) dejal, da je bila za nakup stavbe na Litijski vsekakor odgovorna takratna ministrica za pravosodje, od katere so takrat v stranki tudi zahtevali odstop.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje