SDS je podoben predlog pripravil že štirikrat, a mu ni uspelo prepričati dovolj poslancev. Tokrat so se sicer osredotočili na zvišanje splošne dohodninske olajšave.

V SDS-u predlagajo, da se neto plače zvišajo z davčno razbremenitvijo, in sicer z zvišanjem splošne dohodninske olajšave na višino, ki je enaka višini denarne socialne pomoči, ki jo prejme odrasla oseba, so sporočili iz poslanske skupine.

Po njihovih besedah je nesprejemljivo, da lahko zaposleni neobdavčeno zaslužijo 3500 evrov, prejemniki denarne socialne pomoči pa lahko neobdavčeno prejmejo 4826 evrov. Poglavitna rešitev, ki jo predlagajo, je zvišanje splošne dohodninske olajšave s 3500 evrov na 4826 evrov.
Opozorili so na številne objave na družbenih omrežjih z zapisi o tem, "kako lahko družina z enim ali več otroki bolje živi, če se starši odločijo, da pustijo službo in prejemajo socialne transferje".

Kot so zapisali, denarna socialna pomoč ni obdavčena oziroma zanjo ne velja obveznost plačevanja dohodnine. To pomeni, da odrasla oseba, ki je prejemnik denarne socialne pomoči v znesku 402,18 evra mesečno oziroma 4826,16 evra letno, od tega zneska ne plača davkov oziroma dohodnine.

"Po drugi strani pa država tistim, ki hodijo v službo oziroma delajo, prizna splošno olajšavo v višini 3500 evrov oziroma jih ne obdavči do tega zneska – razen davčne zavezance, katerih davčna osnova ne presega 13.316,83 evra. Njim se prizna dodatna splošna olajšava," so zapisali.

Ocenjujejo, da bi zvišanje splošne dohodninske olajšave s 3500 na 4826 evrov pomenilo izpad prihodkov v državnem proračunu v znesku okoli 190 milijonov evrov. Vendar obenem ocenjujejo, da bo dejanski izpad prihodkov za državni proračun bistveno manjši oziroma ga sploh ne bo, saj se bo večina zvišanj neto plač delavcev zaradi višje splošne dohodninske olajšave prelila v potrošnjo, prek potrošnje oziroma večjih prihodkov od davka na dodano vrednost pa se bo izničil učinek zvišanja splošne dohodninske olajšave.