Poslanci Franco Juri (Zares), Andreja Rihter (SD) in Ljubo Grmič (LDS) so na predsednico parlamentarnega odbora za kulturo, šolstvo, šport in mladino Majdo Potrata naslovili pobudo, da bi Slovenija od Sveta Evrope oziroma, natančneje, oddelka za medije Generalnega direktorata za človekove pravice pri Svetu Evrope pridobila uradno mnenje o zakonu o RTV Slovenija.

To mnenje bi namreč olajšalo odločanje volivcev in volivk pred referendumom, so prepričani omenjeni poslanci. Kot poudarjajo, oddelek za medije s svojimi neodvisnimi mnenji presoja, ali je neki zakon v skladu z evropskimi standardi.

S podobno prošnjo so se poslanci leta 2005 obrnili na predlagatelja takratnega zakona o RTV-ju Branka Grimsa. Ta jih je zavrnil, češ da pobudo lahko da le vlada, čeprav Svet Evrope sprejema tudi pobude iz civilne družbe, so še zatrdili poslanci.

SDS: Zakon iz leta 2005 prinesel stabilizacijo
Poslanka SDS-a Alenka Jeraj je na novinarski konferenci poudarila, da v stranki nasprotujejo sprejetju zakona o Radioteleviziji Slovenija, zato bodo med kampanjo pozivali ljudi, da glasujejo proti spremembi zakona, saj menijo, da je zakon iz leta 2005 prinesel stabilizacijo RTV-ja.
Od takrat RTV Slovenija posluje pozitivno, uveden je bil parlamentarni kanal, ki so ga sicer želeli prenesti pod upravljanje državnega zbora, čemur je večina nasprotovala, "tako da si državljani in državljanke še vedno lahko ogledajo prenose in si ustvarijo sliko o tem, kaj se tam počne in kakšne odločitve se sprejemajo".

"Z zdajšnjim zakonom so stvari drugače urejene"
"Ministrica trdi, da bodo na javnem zavodu RTV glede na to, da se spreminja način predlaganja članov v svet zavoda, program in vsebine takšni, kot jih bo predlagala oz. bo pri tem odigrala pomembno vlogo civilna družba, kar naj bi po njenem prineslo depolitizacijo," je dejala Jerajeva.

"Pojem civilne družbe je pomemben, vendar težko verjamemo, da je ta civilna družba res neodvisna od politike, mogoče politika neposredno ne bo vpeta, bo pa preko drugih kanalov," meni poslanka SDS-a.
Jerajeva je prepričana, da so bile ravno z zakonom, ki je bil sprejet po referendumu leta 2005, nekatere stvari drugače urejene. "Najbrž se še vsi spominjamo nekdanjega predsednika Združene liste socialnih demokratov in dolgoletnega predsednika programskega sveta do sprememb v letu 2005," je še povedala.

"Društva in formacije vodijo člani koalicijskih strank"
Kar nekaj ljudi, ki vodijo različna društva, različne formacije in bodo lahko, če bo zakon sprejet, predlagali člane v svet zavoda, je po njenem mnenju vidnih članov vseh treh največjih koalicijskih strank, in sicer SD-ja, LDS-a in Zaresa. Izpostavila je Zvezo društvenih organizacij Slovenije, znotraj katere je kar nekaj organizacij in društev, ki jih vodijo koalicijski politiki.
Zvezo za avtošport Slovenije vodi poslanec LDS-a Anton Anderlič, Olimpijski komite Slovenije vodi Janez Kocijančič, ki je bil poslanec in predsednik Združene liste socialnih demokratov, predhodnice SD-ja, Slovensko potapljaško zvezo in Zvezo za tehnično kulturo Slovenije vodi nekdanji poslanec LDS-a Mitja Slavinec, Mateja Kožuh Novak je bila prav tako nekdanja poslanka Združene liste socialnih demokratov, vodi pa Zvezo društev upokojencev Slovenije, nekdanji predsednik SMS-a Dominik S. Černjak pa vodi Turistično zvezo Slovenije.

"Širjenje uprave je nesprejemljivo"
"Za nas je nesprejemljivo oziroma se nam ne zdi potrebno, da se povečuje uprava javnega zavoda," meni Jerajeva. Sedanja 3-članska uprava je bila ustrezna, saj so bile naloge jasno razdeljene, vedelo se je, kdo za kaj skrbi, in "če so naloge jasno razdeljene, se da tudi nadzorovati zadevo in ljudi klicati na odgovornost", je pojasnila.
Poudarila je še, da bo novi sistem uprave zagotovo dražji od zdaj uveljavljenega, težavo pa predstavlja tudi zakon o gospodarskih družbah, ki bo upravi omogočal, da si bo morebitni dobiček razdelila brez nadzora.
V stranki SDS so prepričani, da bo prihajalo do prelivanja javnih sredstev, zbranih s prispevki, v neke druge komercialne oblike in na koncu morda tudi v delitev dobička. Ob negativnem poslovanju bo to stvar javnega interesa in vseh državljanov.